Nisem se več zmenila za Gabra. Samo stekla sem ven na obalo. Tam me je čakalo sporočilo v steklenici.
"Hej, počakaj me!"
Sem slišala iz odzadja. Nisem se obremenjevala. Končno sem lahko prebrala sporočilo.

Tukaj in zdaj,
kjerkoli želiš,
vedi, da svoje dobiš.

To je to? Vsa zasopla sem se zvrnila po skalah in se ulegla na hrbet. Nekdo se mi je približal in mi podal roko.
" Nočem še vstati..."
Sem tiho rekla ter zatisnila oči. Bil je Gaber. Zdaj me je motil, jutri mi bo njegova družba ugajala.
"Lahko vidim?"
Je plašno vprašal. Prikimala sem. Videti je bil bolj presenečen kot sem bila jaz.
"Enako sporočilo sem dobil po telefonu...Včeraj...Neznana številka."
Silovito sem se dvignila in ga nejeverno pogledala.
"Pokaži!"
Sem neučakano rekla ter iztegnila roko za telefon.

Neznana številka: Tukaj in zdaj, kjerkoli želiš, vedi, da svoje dobiš.

"Ojoj..."
Sem tiho rekla ter si pokrila usta.
"Poznam to številko..."
"Kaj?!"
Je kriknil Gaber. Z grozo v očeh sem počasi prikimala.
___________________
hehehe ta deu je kratek amapk zloooo napet. Ce vm je usec napistePride tut sedmi deu sam nevem kdaj🫣