Pisalnicatabu 1. del
3
"Koliko časa se tako že počutiš?"
"Zakaj vas zanima?"
"Zakaj pa me ne bi zanimalo?
"Ker te moj lajf nima kaj brigati!"
"Rowan..."
"Oprostite nisem tako mislil malo me je zaneslo."
"Razumem da greš skozi težke čase in točno zato sem tukaj zate da mi lahko vse poveš."
"Vsi ste isti..."
"Ne sledim najbolje..."
"Vsi odrasli ste isti! Vsi mislite, da se bo vse uredilo samo zaupati moram neznani ženski! Kot da je to nekaj najlažijega!"
"Rowan..." gospa Smith zavzdihne.
"Od Aprila."
"Oprosti ne razumem kaj misliš."
"Že od Aprila se počutim tako."
"Kako?"
"Prekleto! Dobro veste kako!"
"Šele ko boš lahko sam sebi priznal kako se počutiš ti lahko pomagam."
"Dobro no! Vsi ste tako zateženi! Že od Aprila se počutim drugače."
"Kako?"
"Ugh! Slabo, ne počutim se vredu v svoji koži."
"Razumem. Mislim da bova za danes končala."
"Prav."
"Oh, Rowan!"
"Ja?"
"Razmisli malo o današmji uri boš?"
"Bom."
*b*Rowan*b*
K psihologinji se vozim z busom. Moja starša sta prezaposlena, da bi me peljala. Zato verjetno tudi ne vesta kako mi je. Ravno ujamem avtobus. Nabito poln je. Nekdo zavpije: "Lejte geja hahaha!" nekaj glasov se zasmeji. Sem že navajen. Ugh, to sovražim zdi se mi da sem se narobe izrazil. Mogoče navajena? Ugh, ne Rowan ne. Avtobus je prijeten, sam sedim. Gledam mimo bežeče stavbe Londona. Začelo je kapljati. Po šipi v potokih tečejo kapljice rahlo sivkaste vode. Ko prispem domov zavoham sveže pečen krompirček z dunajskim zrezkom in kuhano zelenjavo. Krasno. Očitno sta starša spet v "family time" počutju. Odidem v kuhinjo, tam je že zbrana moja celotna družina. Mami Marah mi nameni širok nasmeh da vidim vse pobeljene zobe vključno z osmicami. Oči Thomas me le na hitro ošvrkne in nekaj zamomlja v pozdrav. Sestra Tori me vpraša kako je bilo, Jackob, moj mali brat, pa se igra s krompirčki. Vsedem se in hitro vase zmečem nekaj prekuhane zelenjave in še surov krompirček. Potem se odpravim v mojo sobo, se vržem na posteljo in odprem sporočila na telefonu. Oh sms od Nicka. Nevem kaj se dogaja med nama ampak nekaj očitno se.
-------------------------------------------------------------------------------------
hai guyss ik še ena zgodba mam pa 3 nedokončane hah se opravičujem ampak ko berem za nazaj mi ni všeč in moram od začetka lol. no tale zgodba je mal drgačna od drugih. hope u like it.
sky
"Zakaj vas zanima?"
"Zakaj pa me ne bi zanimalo?
"Ker te moj lajf nima kaj brigati!"
"Rowan..."
"Oprostite nisem tako mislil malo me je zaneslo."
"Razumem da greš skozi težke čase in točno zato sem tukaj zate da mi lahko vse poveš."
"Vsi ste isti..."
"Ne sledim najbolje..."
"Vsi odrasli ste isti! Vsi mislite, da se bo vse uredilo samo zaupati moram neznani ženski! Kot da je to nekaj najlažijega!"
"Rowan..." gospa Smith zavzdihne.
"Od Aprila."
"Oprosti ne razumem kaj misliš."
"Že od Aprila se počutim tako."
"Kako?"
"Prekleto! Dobro veste kako!"
"Šele ko boš lahko sam sebi priznal kako se počutiš ti lahko pomagam."
"Dobro no! Vsi ste tako zateženi! Že od Aprila se počutim drugače."
"Kako?"
"Ugh! Slabo, ne počutim se vredu v svoji koži."
"Razumem. Mislim da bova za danes končala."
"Prav."
"Oh, Rowan!"
"Ja?"
"Razmisli malo o današmji uri boš?"
"Bom."
*b*Rowan*b*
K psihologinji se vozim z busom. Moja starša sta prezaposlena, da bi me peljala. Zato verjetno tudi ne vesta kako mi je. Ravno ujamem avtobus. Nabito poln je. Nekdo zavpije: "Lejte geja hahaha!" nekaj glasov se zasmeji. Sem že navajen. Ugh, to sovražim zdi se mi da sem se narobe izrazil. Mogoče navajena? Ugh, ne Rowan ne. Avtobus je prijeten, sam sedim. Gledam mimo bežeče stavbe Londona. Začelo je kapljati. Po šipi v potokih tečejo kapljice rahlo sivkaste vode. Ko prispem domov zavoham sveže pečen krompirček z dunajskim zrezkom in kuhano zelenjavo. Krasno. Očitno sta starša spet v "family time" počutju. Odidem v kuhinjo, tam je že zbrana moja celotna družina. Mami Marah mi nameni širok nasmeh da vidim vse pobeljene zobe vključno z osmicami. Oči Thomas me le na hitro ošvrkne in nekaj zamomlja v pozdrav. Sestra Tori me vpraša kako je bilo, Jackob, moj mali brat, pa se igra s krompirčki. Vsedem se in hitro vase zmečem nekaj prekuhane zelenjave in še surov krompirček. Potem se odpravim v mojo sobo, se vržem na posteljo in odprem sporočila na telefonu. Oh sms od Nicka. Nevem kaj se dogaja med nama ampak nekaj očitno se.
-------------------------------------------------------------------------------------
hai guyss ik še ena zgodba mam pa 3 nedokončane hah se opravičujem ampak ko berem za nazaj mi ni všeč in moram od začetka lol. no tale zgodba je mal drgačna od drugih. hope u like it.
sky
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Dejansko je fullll dobraaaaa
0
kulll! Ja to bi blo fajn! Jaz bi mby v prostem času pisala ssam pisaateljca pa neb bla
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ja, zelo zanimiv začetek, si se pa tudi zelo potrudila da pišeš slovnično, ker nekateri pišejo tako da sploh nerazumem, bom pa spremljala tvojo zgodbo
0
Moj odgovor:
Poprček 🧂
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Zmagovanje
hej ni tako da bi imela težave z porazom le je. Pac meni se zdi da zmaga v športu je veliko bolj kot recimo zlato priznanje na šolskem tekmovanju in no jaz imam v soli ful dobre ocene in v športu sem ok ampak si želim bit boljša in zmagati. to se mi zdi tezava ker sem malo močnejsa amak no to je to. vesela bi bila ce razumete
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(42)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(59)
Nič posebnega , že vse vem.
(21)
