21. POGLAVJE
"Mama, oče!" je zaklicala Antonia stoje na hodniku. "Se lahko pogovorimo prosim?"
Čez nekaj minut je po stopnicah prišla Mary. Ves čas si je popravljala svoje plisirano krilo, kar je bil znak, da je dokaj nestrpna.
Ko je vstopila v jedilnico, sta jo za mizo čakala sin in hčerka.
"Kje je oče?" je vprašal Liam.
"V svojem kabinetu je in še kar je zelo jezen. Ne prihaja dol," je povedala Mary, pri čemer so si je svetle zeleno oči na široko razprle.
"Kakorkoli," je zavzdihnila Antonia. "Poglej, nisva vama povedala, ker ..."
"... vaju nisva hotela razburjati," jo je dopolnil Liam. "Če te *i*zanima*i*, našel sem ga pri klubu, kjer smo imeli obletnico. Zabodenega."
"Hvala, ker sta končno povedala," je še kar jezno rekla Mary. "Ampak ne mislita, da sem zadovoljna." Nato je odšla, brat in sestra pa sta ostala sama za mizo.
"Saj bo vse v redu z njo, oziroma njima," je pripomnila Antonia. "Bolj se sprašujem, kdo je morilec."
"Tudi jaz," se je strinjal Liam in si šel čez svoje kratke lase.
"Ampak odkrila sem nekaj novega." Liam je sestro znaniminjem pogledal. "Saj je Kate v službi, kajne?"
"Da, je." Liam je bil vedno bolj in bolj nepotrpežljiv.
"Slišala sem nekaj ... drugačnega o Harryju, kar sta Thompson in Anderson odkrila in povedala Kate." Nato je začela pripovedovati o razmerju med pokojnim bratom in sosedom.
"Kaj? Ampak Harry je bil poročen in tudi Peter je! Z žensko!" je bil šokiran Liam. Tega bratu ne bi pripisal.
"Bolj tiho," ga je posvarila Antonia. "Samo da veš."