Ko sem odprla oči, sem bila v mračnem prostoru. Obkoljena sem bila s čudnimi ljudmi, ki so bili prekriti z črnimi ogrinjalim in kapuco.
Hotela sem se premakniti, a mi ni uspelo.
Bila sem zvezana na še kar udobnem stolu.
POPRAVEK STOL NI UDOBEN!!!
"Umiri se že!" je rekel eden izmed njih.
"Ne bom se, dokler mi ne pojasnite vse do zadnjega! Posrani ščurki!"
"Zdaj pa je dovolj!" je rekel še drugi iz med njih in me hotel udariti, a ga je eden mojih let (po višini sem sklepala) zaustavil.
Tisti mojih let me je odvezal.
Ko me je odvezal sem hitro kot najboljši atletičarka na svetu stekla do vrat, ki sem jih zagledala. Nato mi je prekrižal pot tisti, ki me je odvezal in še nekaj siknil:"Nikamor ne greš
lepotička!" je rekel in videla sem, da se mi je nasmehnil.
"Zakaj?! Imam vso pravico iti! Pusti me pri miru neznanec!" sem se upirala.
Na kar je tisti ki me je hotel zaustaviti odkril kapuco in bil je....
Luka! Moja simpatija.
"Zdaj nisem več neznanec!" in se mi nasmehnil.
Ostala sem brez besed.
Odpeljal me je do neke sobane.
Luka je zgledal čisto drugačen.
Imel je svetlejšo polt imel je ostrejši nasmešek in oblečen je bil mhm...kot vampir. Čudno ane?
Ampak vseeno sem mu malo zamerila.
Se nadalajuje...

Upam da Vam je všeč ta del!
Lajkajte in pokomentirajte!
Pritisni :heart: in olepšal/-a mi boš dan.
Če želiš se naroči name in boš dobil kakšne povratne informacije!
Ostanite zdravi!
In se vidimo v naslednjem delu!
Se beremo:wink:
Lp