Uvod

Jane je jezno zavila z očmi.
»Kar domišljaj si Roberto«
A ta se ni niti za milimeter premaknil z njegovega mesta. Ni nameraval.
»Ughhh! Tako bi ti rada zbila ta tvoj gobčasti obraz!«
»Heh.«
Roberto se je še kar naprej smehljal in gledal svojo drago Jane. Tako rad bi se sklonil k njej in jo poljubil a ta bi mu namazala rdečo klofuto, kar jih ima že veliko po obrazu. In seveda ni iskal prostor za novo.
Jane je imela vsega dovolj. Na obrazu se ji je pokazala še večja jeza. Bel dim se ji je kadil iz ušes. Trdno je prijela volan, ga na silo zavrtela v levo in peljala avto mimo Roberta in kar se, da hitro pritisnila na pedal in sto na uro zapeljala po cesti. Ni se niti ozirala. Penila se je od jeze. Še kar naprej je drvela z avtom, ni želela videti Roberta nikoli več! Ta ji nenehno napenja živce.
Jeza je počasi izpuhtela in spet je bila samo Jane in Fix v svojem Cadillacu.
Temno rdeča barva na avtu je Jane sijala v oči, ta si je nemudoma nadela temno rdečkasta sončna očala. Spretno je zavila v desno in si popravila sedeči položaj na sedežu.
Jane je v svoji rodni vasi slovela po svojem postavnem čvrstem telesu. Seveda ni si želela take slave, ki prihaja iz lepote. Ko je končno prišla do 25 leta se je končno končala študij svojega sanjskega poklica. Novinarstvo je bilo vse o čemer je cele dneve svojega življenja premišljala. Ni bilo druge teme, ki bi zakrila to. Jane je odločna in pogumna. Prepričana je bila, da je ta poklic zanjo. Čeprav sta starša od nekdaj želela, da postane zdravica in podobno. O tem lahko le sanjala. Tega, da jo pripravita, da postane zdravnica seveda ne bosta dosegla pri Jane. Pri Jane Johnson. Noče dolgočasnega sedenja v laboratorijih in drugje. Namesto tega si želi pustolovščino!

Končno! Brez življenja je kot mrlič padla na posteljo. Fix se je premataval okoli po stanovanju in grizel vse kar mu je prišlo pod gobec. Jane ni imela v sebi dovolj energije da bi se preblekla in uredila za spanje. Preveč lena je bila in ni se ji prav nič dalo po tej dolgi vožnji. Udobno se je namestila. Zadovolnjo je zaprla veke in si zamrmrala prej ko je jo je trdn spanec zajel.

Sredi srhljive noči jo je ogorčeno lajanje Fixija zbudilo iz spanca. Nejevolnjo je odprla svoje zaspane svetle oči in se počasi dvignila.
"Kaj je?!" Vsa razdražena je pogledala svojo čivavo, ki ji je gledalo naravnost v dušo s svojimi gromozanskimi, temnimi očmi. Jane ga je le gledala nazaj. Zunaj je bila trdna tema in Luna je svoje blede žarke metala skoci okno Janine sobe in ji dajalo strašljivo razsvetljitev.
"Ugh, resno?" Jane se je pritoževala še naprej medtem ko si je nadevala svoj plašč in obuvala fine škornje iz usnja. Fix pa je medtem samo gledal polno luno, ki mu je odsevala v očeh.


Heyy!
Pred dosti časa sem pisala to zgodbo in danes sem jo ponovno odkrila!
Zelo dobra se mi je zdela zato sem jo malo prenovila.

Prosim napiši v komentarje mnenje in če bi nadaljevala. Pa bi bila vesela, če bi kdo malo tudi popravil ali predlaga kako bi izboljšala del.
Lahko tudi lajkaš in bom videla ali bi nadaljevala.

Hvala da si vse prepral!!
lyGolmi