ROSE

Za trenutek nisem vedela, zakaj sem to rekla. A kot sem mu povedala - prepozno je, da bi karkoli ustavila. Zabzdihnila sem in se pridružila mami.
"Ali jokaš, Rose?" me je ta vprašala.
"Hm? Aja, ne, nekaj mi je padlo v oko."
Odpravili smo se naprej, jaz pa sem le razmišljala:
Kako sem lahko to naredila?
O tem sem razmišljala celo pot nazaj do naše sobe, kjer
sem se odločila, da bom poiskala Jacka in se mu opravičila - še vedno obstaja možnost, da lahko to
popravim. Odhitela sem iz sobe in pomislila.
Če bi bila jaz Jack, kam bi šla?
Nato me je prešinilo - paluba! Šla sem po stopnicah navzgor in ko sem prišla ven, sem se razgledala. Nikogar ni bilo, se mi je kar zdelo. Saj je ura že skoraj pol devet. Nato pa - tam sem zagledala Jacka, tik ob ograji. Gledal je v morje.
Zajela sem sapo.
"Hej, Jack."

JACK

Sunkovito sem se obrnil in zagledal Rose, ki so jih lasje plapolali v vetru.
"Premislila sem si," je rekla.
Nasmehnil sem se. "Veš, razmišljala sem in...-"
"Pst," sem ji rekel in položil prst na usta. "Daj mi tvojo roko."
Podala mi jo je in rahlo sem jo potegnil k sebi.
"Mi zaupaš?" sem jo vprašal.
"Zaupam ti."
"Zdaj zapri oči,"
Pogledala me je in jih zaprla.
"Zdaj dvigni nogo,"
Dvignila jo je in stopila na nekakšen majhen steber, na katerega privežejo vrvi ali sidro.
"Zapri oči, ne kukaj," sem ji smeje rekel.
"Saj ne."
Zamislil sem se.
"Zdaj daj roke narazen."
Stegnila jih je.
"Odpri oči."
Srečno je vzdihnila svež, morski vonj. Tam je bilo oranžno-rdečkasto morje, saj je zahajalo sonce, morska gladina je bila popolnoma mirna, le tu in tam je vzvalovila.
"Letim." Je rekla Rose. "Jack..."
Obrnila se je k meni in se mi približala z obrazom. Tudi jaz sem se ji..."

*

🤮🤮 se opravičujem 🤮 sam men je blo to nagravž pisat ta prizor izgleda tako: (v filmu)

https://cdn.i-scmp.com/sites/default/files/styles/1200x800/public/images/methode/2017/12/18/9f79b8f4-e39e-11e7-8ff5-d91dc767c75e_1280x720_123332.jpg?itok=A3BRtQUu