"Šef"? Resno? Na sedežu ni sedel nihče drug kot Gaj. Kaj je narobe z njim? Najprej me poljubi, nato mi stre srce in zdaj me na smrt prestraši, ko me poskuša ugrabiti. Ta človek je res zmešan.
Edina beseda, ki sem jo lahko izustila je bila: "Debil."
Videlo se mu je, kako mu je nerodno. Zardel je, kot zrel paradižnik. "Hej Alice. Res sory za tole. Ni bilo mišljeno tako. Samo opravičiti sem se ti želel. Vem, da sem to naredil na napačen način." Obšla me je vsa jeza sveta, a se mi je Gaj, ki ga je bilo res sram le rahlo zasmilil. Vem, da se vam verjetno zdim res trdosrčna oseba, a če bi se nekdo takole poigraval z vami, verjeto ne bi bili zelo srečni. Začutila sem, da se je kombi začel premikati.
"Kam me pa zdaj pelješ?" sem naglas izrekla svoje misli. "In kdo sta ta dva orangutana, zaradi katerih bi me skoraj kap?"
Gaju je opazno izginila rdečica iz obraza, ko je videl, da nisem več tako jezna nanj. Malo se je sprostil in spet postal Gaj v katerega sem se zaljubila in kakršnega sem poznala celo živlljenje. Skoraj bi mi spet postal všeč, a sem se takoj spomnila okoliščin, ki so privedle do tega in ves čar je takoj izginil.
Gaj pa je v svojem kul stilu dejal: "Pač peljem te v gostilno na pijačo, da se ti oddolžim," nato se je obrnil proti možema na sprednjih sedežih in jima velel: " Ej Luke, Liam lahko data dol maske. Vse sem ji povedu."
Takoj sta si odstranila maske, da bi po dolgem zadihala sveži zrak. Njuna obraza sta me presenetila. Manjši je bil Luke. Sošolec, ki je kriv za vso zmedo s poljubom. Gigant pa je bil Liam, moj izdajalski sosed. Torej sta mu pomagala dva človeka, ki sta obrnila moje življenje na glavo.
Le od kod Liamu vozniško dovoljenje? Saj je vendar moj sošolec? In kako to, da se že nismo zaleteli v koga, glede na to, da vozi totalno neodgovoren sedmošolec. Kar naekrat sem se počutila prav klavstrofobično v tistem avtu. Na srečo me je Liam varno pripeljal do gostilne Paradiž. Vsi skupaj smo izstopili in se usedli za šank. Prišla je čudovita natakarica, za katero so se pocedile sline marsikateremu pijančku.
S svojim sladkim glaskom nas je vprašala, kot da bi bili stare stranke: " Kaj boste pili družba?"
Gaj, Luke in Liam so naenkrat zavpili po celi gostilni: "Monster!"
Jaz sem naročila le vodo. Potem so se fantje nekaj pogovarjali, jaz pa sem se počutila kot peto kolo. Po štirih rundah mosterja so se fantje nabiti z energijo odločili odpraviti proti domu. Skoraj bi pozabili name. Vožja od Paradiža, ki zame ni več paradiž, do mojega doma je po navadi trajala le pet minut, a meni se je zdelo kot cela večnost. Takoj, ko je Liam zapeljal na dvorišče naše hiše, sem skočila ven in upala, da jih nikoli več ne vidim.
Nevem kdo me nima rad, da se moja želja ni mogla uresničiti, kajti že nasledji dan je bil petek, ko imamo na urniku Zgodo, ki ni več moj najljubši predmet.
_____

Hi,
upam, da vam je nov del všeč,
#marelca710