Tudi dekle iz smetnjaka, 3. del
6
Hi :wave:!
Preden začnemo, bi se rada zahvalila za vse komentarje in lajke v prejšnjih dveh delih. Res ste me razveseli :kissing_heart:!
2. SEPTEMBER
Danes najraje sploh ne bi šla v šolo. Ne, sploh ne bi šla iz moje preljube postelje. Zakaj? Roshwillowi sem se včeraj dosmrtno zamerila, sošolci pa so se me spet privoščili. Aja, edino do Alexa bi šla, da mu pokažem svoje, ker je kriv za vse tole. Vsaj čas imam za premislek, saj je ura šele pol petih zjutraj.
Ampak imam problem. Danes zjutraj prej vstanem, zato bosta Ivy in Frank takoj ugotovila, da nisem vstala. Kakšna smola!
*
Na koncu sem normalno šla v šolo (usoda mi res ni naklonjena). O tem, kaj smo imeli pri pouku, ne bom govorila, ker pravzaprav z glavo nisem bila v šoli. Mislila sem o nekem kraju. Kraju, kjer bi bila srečna. Ne bi bilo Alexa, Roshwillowe, mojih sošolcev, živela bi pri svojih bioloških starših, vsak trenutek bi bil srečen ...
"Pazi no, dekle iz smetnjaka!"
Bila sem na hodniku, na moji levi pa je stal moj sošolec Eric, za njim pa še njegov "zasledovalec" Phillip. Bila sta glavna v razredu in vsi smo se ju vsaj malo bali. No, bila sta tudi glavna izmed tistih, ki so me žalili.
"Zakaj si se zaletela vame, smetnjakarica?" se je znova oglasil Eric, Phillip pa se je smejal. Vedela sem, da laže. Nisem se zaletela vanj. Ampak nisem hotela zapletati. Z njim sploh ne.
"Utihni," sem rekla in se odpravila v drugo smer. A nista odnehala.
Spet preklevam ta dan.
Lp, dekle iz smetnjaka
Preden začnemo, bi se rada zahvalila za vse komentarje in lajke v prejšnjih dveh delih. Res ste me razveseli :kissing_heart:!
2. SEPTEMBER
Danes najraje sploh ne bi šla v šolo. Ne, sploh ne bi šla iz moje preljube postelje. Zakaj? Roshwillowi sem se včeraj dosmrtno zamerila, sošolci pa so se me spet privoščili. Aja, edino do Alexa bi šla, da mu pokažem svoje, ker je kriv za vse tole. Vsaj čas imam za premislek, saj je ura šele pol petih zjutraj.
Ampak imam problem. Danes zjutraj prej vstanem, zato bosta Ivy in Frank takoj ugotovila, da nisem vstala. Kakšna smola!
*
Na koncu sem normalno šla v šolo (usoda mi res ni naklonjena). O tem, kaj smo imeli pri pouku, ne bom govorila, ker pravzaprav z glavo nisem bila v šoli. Mislila sem o nekem kraju. Kraju, kjer bi bila srečna. Ne bi bilo Alexa, Roshwillowe, mojih sošolcev, živela bi pri svojih bioloških starših, vsak trenutek bi bil srečen ...
"Pazi no, dekle iz smetnjaka!"
Bila sem na hodniku, na moji levi pa je stal moj sošolec Eric, za njim pa še njegov "zasledovalec" Phillip. Bila sta glavna v razredu in vsi smo se ju vsaj malo bali. No, bila sta tudi glavna izmed tistih, ki so me žalili.
"Zakaj si se zaletela vame, smetnjakarica?" se je znova oglasil Eric, Phillip pa se je smejal. Vedela sem, da laže. Nisem se zaletela vanj. Ampak nisem hotela zapletati. Z njim sploh ne.
"Utihni," sem rekla in se odpravila v drugo smer. A nista odnehala.
Spet preklevam ta dan.
Lp, dekle iz smetnjaka
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Fuuuul dobr me zanima nadaljevanje!!!!:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Nice. Me prav zanima kaj bo naslednjič.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Joj a lahko kdaj malo daljši del ker je fuuul napetooooo:heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
HEJ, PROSIM NE ZAMERI, KER IMAM PAR PRIPOMB... 1. MOGOČE BI LAHKO BOLJE OPISALA SVOJA ČUSTVA V ZGODBI DA BI SE LAHKO BOLJE UŽIVELI, 2. MOGOČE BI LAHKO NAREDILA MALO DALJŠE BESEDILO, 3. TA ZGODBA JE FULLLLLLLLLLLLLLLLLLLL DOBRA IN ZELO MI JE UŠEČ IN NAROČENA SEM NATE :grin::grin::grin::stuck_out_tongue_winking_eye::relieved:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej, spremljam, samo ne bom komentirala vsakega dela. Gul dobra zgodba
0
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.



Pisalnica