PisalnicaTudi dekle iz smetnjaka se zaljubi, 13. del
3
26. JANUAR
John, John, John in še enkrat John. Danes mi gre samo on po glavi. Tako sočuten je in popolnoma sem ... osupla! Naj povem na današnjem primeru.
Kot sem pisala, me je včeraj John branil pred Ericom in Phillipom. Ampak nisem pričakovala, da bo John prišel do mene med odmorom!
"Isabella," me je poklical. Moje ime je iz njegovih ust tako lepo zvenelo. "Si v redu?" Pogledal me je z globokimi modrimi oči.
"Govoriš o ... tem, kar se je zgodilo včeraj?" sem nekoliko nerodno vprašala. Prikimal je. "Oh, ne skrbi, v redu sem." Laž.
"Ne mislim, da si." Kako ve? Je bil detektiv v prejšnjem življenju? "Tvoja mimika je zelo nazorna."
"Ne, nisem v redu," sem končala rekla. "Ampak bom. Ni ti treba skrbeti zame."
"Kako dolgo se to že dogaja? Dobil sem občutek, da ni od včeraj."
"Ah, vleče se že stoletja."
Razmišljujoče je pogledal proti tlom. "Kaj je Eric mislil z vzdevkom *i*dekle iz smetnjaka*i*?"
In tako sva prišla do tega, da sem mu povedala mojo zgodbo. Ves čas me je sočutno gledal v moje temne oči.
"Če imaš tako zgodbo za sebe in potem doživljaš še to, ti verjetno ni prav lepo, kajne?" Žalostno sem prikimala. Na tako brezupno življenje sem se že navadila. "No, z veseljem ti bi to olajšal."
Nisem vedela, kaj naj rečem. Razumem me je in hotel mi je pomagati. Na svetu res obstajajo dobri ljudje. John sodi med njih. "Jaz ... ne vem, kaj naj ti rečem, John ..." Le nasmehnil se je.
John, John, John in še enkrat John. Danes mi gre samo on po glavi. Tako sočuten je in popolnoma sem ... osupla! Naj povem na današnjem primeru.
Kot sem pisala, me je včeraj John branil pred Ericom in Phillipom. Ampak nisem pričakovala, da bo John prišel do mene med odmorom!
"Isabella," me je poklical. Moje ime je iz njegovih ust tako lepo zvenelo. "Si v redu?" Pogledal me je z globokimi modrimi oči.
"Govoriš o ... tem, kar se je zgodilo včeraj?" sem nekoliko nerodno vprašala. Prikimal je. "Oh, ne skrbi, v redu sem." Laž.
"Ne mislim, da si." Kako ve? Je bil detektiv v prejšnjem življenju? "Tvoja mimika je zelo nazorna."
"Ne, nisem v redu," sem končala rekla. "Ampak bom. Ni ti treba skrbeti zame."
"Kako dolgo se to že dogaja? Dobil sem občutek, da ni od včeraj."
"Ah, vleče se že stoletja."
Razmišljujoče je pogledal proti tlom. "Kaj je Eric mislil z vzdevkom *i*dekle iz smetnjaka*i*?"
In tako sva prišla do tega, da sem mu povedala mojo zgodbo. Ves čas me je sočutno gledal v moje temne oči.
"Če imaš tako zgodbo za sebe in potem doživljaš še to, ti verjetno ni prav lepo, kajne?" Žalostno sem prikimala. Na tako brezupno življenje sem se že navadila. "No, z veseljem ti bi to olajšal."
Nisem vedela, kaj naj rečem. Razumem me je in hotel mi je pomagati. Na svetu res obstajajo dobri ljudje. John sodi med njih. "Jaz ... ne vem, kaj naj ti rečem, John ..." Le nasmehnil se je.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Me zanima, kaj se bo poj zgodil!!!!
0
Moj odgovor:
Dazey and the scouts
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Sprejemni izpit oblikovna
hej, mene zanima, kaj ste delal na sprejemcu. pa kok dobre slike ste dal za ta del izpita ko ni v zivo? pa a je ful tezko. kr mene je lowk ful strah za uno oblikovanje iz papirja. hvala ze vnaparej <3
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(60)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(86)
Nič posebnega , že vse vem.
(43)
