29. MAREC
Danes je bil ta dan. Dan, ko smo dobili nazaj teste iz zgodovine. Morda mislite, da sem s tema dramatičnima povedma pretiravala, a prisežem, da je hudo. Pomnenje letnic mi ne gre dobro, poleg tega testi učiteljice Larrison niso najlažji.
Pred uro zgodovine je John opazil mojo živčnost. "Isabella, je kaj narobe? Zgledaš živčno." Razložila sem mu situacijo. "Ni ti treba tako skrbeti. Sam se skorajda popolnoma miren."
"Seveda si!" Verjetno me je cel hodnik slišal. "Zgodovina je tvojo področje, moje ni. Poleg tega se nisem učila prav veliko, ker sem bila ... žalostna."
Takoj je vedel zakaj. Od drugih je slišal, da sta se me teden dni pred testom Eric in Phillip na veliko lotila. Pravzaprav sem že pomislila na samomor.
"Pametna si, Isabella in verjamem vate." Če ne bi zazvonila, bi ga poljubila. Noben mi še ni dal take izjave. "Pojdiva v učilnico."
*
"Isabella Goodlay!" je zaklicala Larissonova. Živčno sem vstala in stopila do učiteljice, ki mi je podala test. Štirica je bila! Ker sem bila tako porta in sem res nisem veliko učila, sem bila prepričana, da bo dve.
Nato je bil poklican John. Ko je šel mimo mene, mi je čestital za oceno. Kakšen topilec src.
"Moram na glas povedati, da je bil John najboljši v razredu z vsemi točkami!" Vau. Res vau. Bujno sem mu zaploskala.
"Bravo!" sem mu rekla, ko je šel mimo. Nasmehnil se mi je.
"Čestitaš svojemu piflarskemu prijateljčku, dekle iz smetnjaka?" se je za mano oglasil Eric.
A nisem se menila za tega butca. Vesela sem bila za Johna in to je bilo to. Zdaj lahko potrdim moje domnevanje - res je inteligenten.