30. OKTOBER
"Si za kavo?" vpraša Jane.
"Kako je to sploh lahko vprašanje?" se zasmejem.
"Cappucino ali espresso?"
"Kar boš ti," odgovorim, medtem ko Jane napoti proti kuhinji, jaz pa vmes pospravim pisalno mizo. Komaj verjamem, da se je le po triurnem pisanju raziskovalne naloge nabralo toliko papirjev.
Nenadoma mi telefon zacinglja. Vzamem ga iz torbice in pogledam na novice. Neznana številka mi je poslala sporočilo. Zgrabi me radovednost in v istem hipu odprem sporočilo. Nekdo mi je napisal tole:
*i*Kako si, lepotica? Res mi je žal, da nisem bil na predavanju. Prepričan, da bi odlično sodelovala kot prejšnjič.
Lp, Stephan.*i*
Kdo razen Johna pa bi mi napisal tako sporočilo? No, povem vam kdo - butelj, torej Stephan. Prisežem, da ne bom nikoli obiskala Floride, če so vsi fantje tam taki kot on.
"Zakaj imaš tak čuden izraz na obrazu?"
Hitro ugasnem telefon in se obrnem proti Jane. "Oh, nič ni," se zlažem. Zakaj, zakaj sem tako nagnjena k laganju?
Jane odloži kavo in se usede nasproti mene. Zatem me resno pogleda in vpraša: "Je vse v redu?"
Človeku, ki napravi tak obraz kot Jane v tem trenutku, žal ne moreš lagati. Ne vem, kako jim uspe to doseči.
"Imaš fanta?" odvrne na vse, kar ji povem.
"Da, imam," začudeno rečem. Nisem pričakovala takega vprašanja.
"Se mi je zdelo," pove in v roke vzame rumeno skodelico, v kateri ima kavo. "Vsako dekle, ki nima fanta, bi bilo nad Stephanom navdušeno."
"Katero dekle bi bilo navdušeno nad egoistom, kot je Stephan? Ob njem se mi gabi. Saj verjetno pozna vse floridske plaže in morda ima kot domačin kakšen popust v floridskih hotelih. Ampak kaj to pomaga, če je znotraj tako grozen človek?"
Jane nekaj časa gleda v prazno. Nato si zatakne črn las za ušesa in odvrne: "Kakorkoli že. Mogoče je najbolje, če pozabiš na tega Stephana. Vidim, da te spravlja ob živce."
Oh, ko bi ga le lahko pozabila! Potem bi bilo moje življenje veliko lažje ...