Tudi dekle iz smetnjaka se zaljubi, 3. epizoda, 29. del
1
14. MAJ
John se je res na videz malenkostno spremenil, vendar še kar se oklepa navade, da je točen kot švicarska ura. Jaz pa sem seveda tista, ki ne zna gledati na uro.
"Res mi je žal," se mu opravičim, ko ugotovim, da že res dolgo stoji na vročem asfaltu pred mojim blokom. Nato se končno zazrem vanj in preplavi me občutek živčnosti zaradi poljuba. No, pa tudi zato, ker je moj bivši in ker je pač John, ob katerem nisi nikoli umirjen.
"Ne obremenjuj se s tem," brezskrbno odvrne, medtem ko mu rahel vetrič zmrši temne lase, za katere si upam trditi, da postajajo svetlejši.
"Greva notri? Tukaj zunaj je res prevroče," preusmerim njegovo pozornost in prikima mi.
Tako v tišini prispeva do mojega stanovanja. Tam sedeva na kavč, na katerem sva se tako velikokrat poljubljala. A te misli odrinem na stranski tir in ga pričnem zasuvati z vprašanji, katere odgovore si pridno zapisujem na papir. V resnici bi lahko najin pogovor le preprosto posnela s svojim telefonom in nato besedilo pretipkala na računalnik. Vendar iskreno povedano je list moje zatočišče pred njegovim pogledom.
Čas mine, kot bi mignil, in že kmalu predelava in predebatirava vsa vprašanja.
"Isabella, se lahko še o nečem pogovoriva?" nenadoma vpraša John. "Obljubim, da ne bom predolg."
Sprva ga želim preprosto odsloviti, nato pa prikimam in rečem: "V redu, pa se pogovoriva." Nenadoma me prešine vprašanje, za katerega me izredno zanima njegov odgovor. "In mi lahko poveš, zakaj si me poljubil na proslavi, kljub temu da nisem želela tega?"
"Oh, glede tega," se zamisli John in išče primerne besede, s katerimi bi izrazil svoje mnenje. "Morda res ne bi smel, bilo je nekoliko ... agresivno. Ampak resnično si ne morem pomagati, ko pa si tako neustavljivo lepa in očarljiva, Isabella."
Šele čez nekaj trenutkov se zavem, kaj je pravkar izrekel. To definitivno niso bile le navadne besede. "Lepa in očarljiva?" nerodno ponovim in v mislih si kar predstavljam svoj zardet obraz.
"To sem ti želel povedati, preden si mi zastavila vprašanje," odvrne. Pri tem me globoko pogleda s svojimi modrimi očmi, kot bi mi želel povedati nekaj zelo pomembnega. "Še vedno si zame taka, kot si bila, ko sva se razšla, prečudovita. Nikoli v vsem tem času v Montani nisem pomislil drugače, nikdar."
"Se nisi zaljubil v kakšno drugo, kot sem se jaz zaljubila? Morda v kakšno zgodovinsko fanatičarko?" bleknem, ne da bi prej sploh pomislila, kaj mu govorim.
John se rahlo zasmeji, nato pa odgovori: "Zaljubljen sem bil le vate, v nobeno drugo nisem bil."
"Zakaj si me potem pustil samo in šel, če me nikoli nisi nehal ljubiti?" se mi posveti.
John zavzdihne, kot bi načela neprijetno temo. "To sem ti že povedal — to nima veze s tem, ali te ljubim ali ne. Bila je življenjska priložnost, ki je nisem mogel kar tako zavreči," ponovi to, kar je v resnici povedal že prevečkrat, da bi štela.
"Sklepam, da zdaj hočeš biti z mano v razmerju, ker me še kar nisi prenehal ljubiti, ne?" pomislim in napeto čakam na njegov odgovor, ki mi bolj kot vse zanima v tistem momentu.
John nekaj časa v nedogled premišljuje in razmišlja, kot bi se tudi on zavedal napetosti tega trenutka. Naposled končno spregovori: "Seveda si to želim, mislim, da to veš tudi sama, vendar ..."
"... imam že fanta," ga dopolnim in ob mojih besedah se njegov obraz nekoliko nakremži. Kar sem mu ravnokar povedala, mu res ni niti malo všeč. "In prosim, ne govori mi, da delam napako z njim, prav? Ne moreš vedeti, kolikokrat me nasmehne na primer."
"Kdaj pa te je nazadnje spravil v smeh, Isabella?" mi skoči v besedo in poleg tega še zanika mojo prošnjo. Kmalu pa se zavem globjega pomena njegovih besed. Kdaj sva se sploh smejala? Nazadnje, ko sem ga videla, sva se prepirala. "No, v to se ne smem vtikati. To je stvar med tabo in njim, jaz nisem vključen v to," še doda.
"To je res," mrko ter hladno odvrnem, še kar zaskrbljena zaradi njegovega vprašanja, "vendar kaj hočeš povedati s tem?"
John se presede nekoliko bližje k meni in se zazre direktno v moje oči. "Če si srečna z njim in te res neštetokrat nasmeji, prav, to ne moti. Dokler si ti srečna, sem tudi jaz vesel," napeto pove. "Ampak če ni tako, sem ti na voljo."
John se je res na videz malenkostno spremenil, vendar še kar se oklepa navade, da je točen kot švicarska ura. Jaz pa sem seveda tista, ki ne zna gledati na uro.
"Res mi je žal," se mu opravičim, ko ugotovim, da že res dolgo stoji na vročem asfaltu pred mojim blokom. Nato se končno zazrem vanj in preplavi me občutek živčnosti zaradi poljuba. No, pa tudi zato, ker je moj bivši in ker je pač John, ob katerem nisi nikoli umirjen.
"Ne obremenjuj se s tem," brezskrbno odvrne, medtem ko mu rahel vetrič zmrši temne lase, za katere si upam trditi, da postajajo svetlejši.
"Greva notri? Tukaj zunaj je res prevroče," preusmerim njegovo pozornost in prikima mi.
Tako v tišini prispeva do mojega stanovanja. Tam sedeva na kavč, na katerem sva se tako velikokrat poljubljala. A te misli odrinem na stranski tir in ga pričnem zasuvati z vprašanji, katere odgovore si pridno zapisujem na papir. V resnici bi lahko najin pogovor le preprosto posnela s svojim telefonom in nato besedilo pretipkala na računalnik. Vendar iskreno povedano je list moje zatočišče pred njegovim pogledom.
Čas mine, kot bi mignil, in že kmalu predelava in predebatirava vsa vprašanja.
"Isabella, se lahko še o nečem pogovoriva?" nenadoma vpraša John. "Obljubim, da ne bom predolg."
Sprva ga želim preprosto odsloviti, nato pa prikimam in rečem: "V redu, pa se pogovoriva." Nenadoma me prešine vprašanje, za katerega me izredno zanima njegov odgovor. "In mi lahko poveš, zakaj si me poljubil na proslavi, kljub temu da nisem želela tega?"
"Oh, glede tega," se zamisli John in išče primerne besede, s katerimi bi izrazil svoje mnenje. "Morda res ne bi smel, bilo je nekoliko ... agresivno. Ampak resnično si ne morem pomagati, ko pa si tako neustavljivo lepa in očarljiva, Isabella."
Šele čez nekaj trenutkov se zavem, kaj je pravkar izrekel. To definitivno niso bile le navadne besede. "Lepa in očarljiva?" nerodno ponovim in v mislih si kar predstavljam svoj zardet obraz.
"To sem ti želel povedati, preden si mi zastavila vprašanje," odvrne. Pri tem me globoko pogleda s svojimi modrimi očmi, kot bi mi želel povedati nekaj zelo pomembnega. "Še vedno si zame taka, kot si bila, ko sva se razšla, prečudovita. Nikoli v vsem tem času v Montani nisem pomislil drugače, nikdar."
"Se nisi zaljubil v kakšno drugo, kot sem se jaz zaljubila? Morda v kakšno zgodovinsko fanatičarko?" bleknem, ne da bi prej sploh pomislila, kaj mu govorim.
John se rahlo zasmeji, nato pa odgovori: "Zaljubljen sem bil le vate, v nobeno drugo nisem bil."
"Zakaj si me potem pustil samo in šel, če me nikoli nisi nehal ljubiti?" se mi posveti.
John zavzdihne, kot bi načela neprijetno temo. "To sem ti že povedal — to nima veze s tem, ali te ljubim ali ne. Bila je življenjska priložnost, ki je nisem mogel kar tako zavreči," ponovi to, kar je v resnici povedal že prevečkrat, da bi štela.
"Sklepam, da zdaj hočeš biti z mano v razmerju, ker me še kar nisi prenehal ljubiti, ne?" pomislim in napeto čakam na njegov odgovor, ki mi bolj kot vse zanima v tistem momentu.
John nekaj časa v nedogled premišljuje in razmišlja, kot bi se tudi on zavedal napetosti tega trenutka. Naposled končno spregovori: "Seveda si to želim, mislim, da to veš tudi sama, vendar ..."
"... imam že fanta," ga dopolnim in ob mojih besedah se njegov obraz nekoliko nakremži. Kar sem mu ravnokar povedala, mu res ni niti malo všeč. "In prosim, ne govori mi, da delam napako z njim, prav? Ne moreš vedeti, kolikokrat me nasmehne na primer."
"Kdaj pa te je nazadnje spravil v smeh, Isabella?" mi skoči v besedo in poleg tega še zanika mojo prošnjo. Kmalu pa se zavem globjega pomena njegovih besed. Kdaj sva se sploh smejala? Nazadnje, ko sem ga videla, sva se prepirala. "No, v to se ne smem vtikati. To je stvar med tabo in njim, jaz nisem vključen v to," še doda.
"To je res," mrko ter hladno odvrnem, še kar zaskrbljena zaradi njegovega vprašanja, "vendar kaj hočeš povedati s tem?"
John se presede nekoliko bližje k meni in se zazre direktno v moje oči. "Če si srečna z njim in te res neštetokrat nasmeji, prav, to ne moti. Dokler si ti srečna, sem tudi jaz vesel," napeto pove. "Ampak če ni tako, sem ti na voljo."
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
evo! john je v tem delu tko top. pač ene osebe morejo bit take. sam me pa zanima če bo Isabella še dolg z Stephanom? kr mi je smotan! sj vem, da imaš že splanirano najverjetneje take stvari sam prosim Stephan idi stran! nočem vseh mojih pridevnikov za ljudi tvoje sorte porabit no. (i know im crazy. enak sm nardila na rač. ko sm prebrala TOA. im crazy) drgač pa supr del!:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart:
0
Moj odgovor:
Nevem🤷🏼♀️
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Splošno o Pilu
hi, imam par vprašanj o spletni strani Pil
1. kaj pomeni zelena🟢-->:star: zvezdica pri profilni sliki
2. če pogledaš na: Moje naročnine, so nekatere krožnice okoli profilnih slik črne, nekatere pa večbarvne-mavrične
Res prosim za odgovore, hvala<33
1. kaj pomeni zelena🟢-->:star: zvezdica pri profilni sliki
2. če pogledaš na: Moje naročnine, so nekatere krožnice okoli profilnih slik črne, nekatere pa večbarvne-mavrične
Res prosim za odgovore, hvala<33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
1
5
Oglas
Zadnji odgovori
evo! john je v tem delu tko top. pač ene ...
:sweat_drops::sweat_drops::crown::crown::prayer_beads::prayer_beads::ring::ring::ring::gem::gem::gem:
še ...
hej mam recept kako naredis nekaj ko te previč ...
fuuul suprr je!!!! lovam:kissing_heart::sparkling_heart::sparkles::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:. ...
iii full lepo men je najbolj vsec tretja:smiley::relaxed:
super ...