Tudi dekle iz smetnjaka se zaljubi, 3. epizoda, 3. del
4
2. MAREC
"Kje imaš tisti debeli učbenik?" me vpraša Stephan, ko že nekaj časa vneto brska po moji torbi.
Včeraj sva začela s Stephanom z nalogo, in čeprav se sliši predobro, da bi bilo res, je delati z njim dokaj prijetno. Vse, kar sva se zmenila, je upošteval in vzorno je sodeloval pri najinem skupnem delu.
"Naj ti pomagam," rečem in vstanem z jopice ter iz usnjene torbe vzamem omenjeno knjigo.
"Hvala ti," se na hitro zahvali in se bržkone loti branja.
A zakaj je tako? Zakaj je tako zagret za delo? Še nedolgo nazaj bi v tej situaciji vse naredila jaz, on pa bi znadal šale na moj račun. Zdaj pa je popolnoma drugače. Tako drugače, da je že skoraj neverjetno. Najbolje bo, da ga vprašam. "Hej," preusmerim njegovo pozornost iz prastarih priročnikov, "te lahko nekaj vprašam, Stephan?"
"Seveda, lepotička." No, trapastih vzdevkov se zgleda še kar ni mogel otresti.
"Veš, razmišljala sem," previdno začnem in ob mojih besedah mi še bolj zazre v oči. "Zakaj si tako ... deloven in vesten pri tej nalogi? Ti je tako zelo všeč ali kaj?"
"Mar nisem tak ves čas?" rahlo užaljeno odvrne.
"Pravzaprav nisi," hladnokrvno zanikam.
"*i*Pravzaprav*i* sem," skoraj da ponovi za mano.
"Ne, nisi, Stephan!"
Moj partner si na zagoreli obraz nadene rahel nasmešek. Potem začne z razlago: "Pomisli. Če bi bil tako len in brez delovnih navad, kot praviš, potem ne bi naredil tega semestra, kajne?"
"V redu," živčno zavzdihnem, "ampak ko sem s tabo morala delati nalogo na začetku leta, nisi bil tak kot zdaj."
Stephan se mi nekoliko približa in me globje pogleda s svojimi temnimi očmi v barvi lešnika. Ker sem tako navajena na Johnove bledo modre, sprva pomislim, da imam barvno disleksijo in da vidim narobe. "Ljudje se spremenijo, Goodleyeva," z neznansko tihim glasom pove.
"Vem, vendar me zanima, zakaj?" ga dopolnim.
Na hitro mi pomižikne, in čeprav se to večini deklet zdi očarljivo, se meni ne zdi. Nato se hitro pomakne nazaj v zavetje knjig in zapiskov, ko me zopet vpraša njegovo največkrat rečeno vprašanje danes: "Kje je tisti tanek učbenik?"
"V prvem predalu torbe je," že stotič povem.
"In kako naj vem, kateri je prvi predal, princeska?" izzivajoče vpraša. Morda res ni tako deloven, kot sem si domišljala. "Nisem Albert Einstein kot ti, veš."
"Grem," se vdam in stopim do njega.
Počepnem in vzamem torbo v roko, da bi našla iskani učbenik. A čim ko začnem brskati, na trebuhu začutim Stephanovo roko in nenadoma padeva jaz in torba na vlažno travo. Moj partner pri delu se seveda le smeji kot nor, pri čemer razkaže polovico svojih prebelih zob.
"Ti tepec! Porinil si me in padla sem!" vzkliknem in vstanem iz tal ter si iz bluze in kavbojk poskušam odstraniti nekaj trave.
"Prevaral sem te, princeska," samovščečno pove. "Učbenik imam že pri sebi, le tako sem te zvabil sem, da bi padla!"
"Res si otrok!"
Znova mi pomižikne in odvrne: "Ti pa si lepotička."
Lp,
dekle iz smetnjaka
"Kje imaš tisti debeli učbenik?" me vpraša Stephan, ko že nekaj časa vneto brska po moji torbi.
Včeraj sva začela s Stephanom z nalogo, in čeprav se sliši predobro, da bi bilo res, je delati z njim dokaj prijetno. Vse, kar sva se zmenila, je upošteval in vzorno je sodeloval pri najinem skupnem delu.
"Naj ti pomagam," rečem in vstanem z jopice ter iz usnjene torbe vzamem omenjeno knjigo.
"Hvala ti," se na hitro zahvali in se bržkone loti branja.
A zakaj je tako? Zakaj je tako zagret za delo? Še nedolgo nazaj bi v tej situaciji vse naredila jaz, on pa bi znadal šale na moj račun. Zdaj pa je popolnoma drugače. Tako drugače, da je že skoraj neverjetno. Najbolje bo, da ga vprašam. "Hej," preusmerim njegovo pozornost iz prastarih priročnikov, "te lahko nekaj vprašam, Stephan?"
"Seveda, lepotička." No, trapastih vzdevkov se zgleda še kar ni mogel otresti.
"Veš, razmišljala sem," previdno začnem in ob mojih besedah mi še bolj zazre v oči. "Zakaj si tako ... deloven in vesten pri tej nalogi? Ti je tako zelo všeč ali kaj?"
"Mar nisem tak ves čas?" rahlo užaljeno odvrne.
"Pravzaprav nisi," hladnokrvno zanikam.
"*i*Pravzaprav*i* sem," skoraj da ponovi za mano.
"Ne, nisi, Stephan!"
Moj partner si na zagoreli obraz nadene rahel nasmešek. Potem začne z razlago: "Pomisli. Če bi bil tako len in brez delovnih navad, kot praviš, potem ne bi naredil tega semestra, kajne?"
"V redu," živčno zavzdihnem, "ampak ko sem s tabo morala delati nalogo na začetku leta, nisi bil tak kot zdaj."
Stephan se mi nekoliko približa in me globje pogleda s svojimi temnimi očmi v barvi lešnika. Ker sem tako navajena na Johnove bledo modre, sprva pomislim, da imam barvno disleksijo in da vidim narobe. "Ljudje se spremenijo, Goodleyeva," z neznansko tihim glasom pove.
"Vem, vendar me zanima, zakaj?" ga dopolnim.
Na hitro mi pomižikne, in čeprav se to večini deklet zdi očarljivo, se meni ne zdi. Nato se hitro pomakne nazaj v zavetje knjig in zapiskov, ko me zopet vpraša njegovo največkrat rečeno vprašanje danes: "Kje je tisti tanek učbenik?"
"V prvem predalu torbe je," že stotič povem.
"In kako naj vem, kateri je prvi predal, princeska?" izzivajoče vpraša. Morda res ni tako deloven, kot sem si domišljala. "Nisem Albert Einstein kot ti, veš."
"Grem," se vdam in stopim do njega.
Počepnem in vzamem torbo v roko, da bi našla iskani učbenik. A čim ko začnem brskati, na trebuhu začutim Stephanovo roko in nenadoma padeva jaz in torba na vlažno travo. Moj partner pri delu se seveda le smeji kot nor, pri čemer razkaže polovico svojih prebelih zob.
"Ti tepec! Porinil si me in padla sem!" vzkliknem in vstanem iz tal ter si iz bluze in kavbojk poskušam odstraniti nekaj trave.
"Prevaral sem te, princeska," samovščečno pove. "Učbenik imam že pri sebi, le tako sem te zvabil sem, da bi padla!"
"Res si otrok!"
Znova mi pomižikne in odvrne: "Ti pa si lepotička."
Lp,
dekle iz smetnjaka
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
AAAAA!!!! Isabella in Stephan!!! Le kaj naj si mislim:thinking: Stephen je gotovo zatreskan v Isabello..... Ali pa me občutek vara..... No v glavnem super del tako kot vedno :heart::heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ooooo! Me boš res pustila čakat še dlje? Že na začetku sem neki sumla zaka je Stephan tak, zej sem končno mal ugotovila, ampak si spet vse zavozlala v skrivnost! Drgač pa ressssss odličen del!!!:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
superrrrrrrrr:heartpulse::two_hearts::revolving_hearts::sparkling_heart:
me lahko obveščaš o nadaljevanjih ker nočem nobenega zamuditi:wink:
me lahko obveščaš o nadaljevanjih ker nočem nobenega zamuditi:wink:
0
Moj odgovor:
*+pookie+*
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Simpatija
hey,
torej meni je zlo všeč en fant iz tam kjer treniram. (ni z mano v skupini), torej parkrat smo mel skp treninga in dostkrat sm ga ujela da je gledal vame.. pa.ka smo meli tekmo me je čist tko randomly pozdravil (to je blo julija pa drgač se ne pogovarjava).
men se zdi da je on mogoč vame sam nisem 100%
bi si pa pač zlo želela met snap al pa fonsko od njega sam me je mau strah in sram it vprašat ker mene je zlo strah da bom bla zavrnjena. Pa tud on ma une kr dost "popularne" punce v skupini in me je strah da bi njega al pa mene zajebaval. Ker jz bi raj počakala da me on vpraša sam se probably to nau hitr zgodil. Mava pa v oktobru skp tekmo (14h stran od slovenije z busom) in bomo na istmu avtobusu pa navijal bomo drug za druzga. Na sreco nisva nasprotnika ker je on v drugi skupini kt jz.
mate kake predloge kak naj se opogumim?
al pa kaj naj nardim da bi me on vprasal?
mislite da sem mu všeč?
pa opravicujem se za "spis"
<3
torej meni je zlo všeč en fant iz tam kjer treniram. (ni z mano v skupini), torej parkrat smo mel skp treninga in dostkrat sm ga ujela da je gledal vame.. pa.ka smo meli tekmo me je čist tko randomly pozdravil (to je blo julija pa drgač se ne pogovarjava).
men se zdi da je on mogoč vame sam nisem 100%
bi si pa pač zlo želela met snap al pa fonsko od njega sam me je mau strah in sram it vprašat ker mene je zlo strah da bom bla zavrnjena. Pa tud on ma une kr dost "popularne" punce v skupini in me je strah da bi njega al pa mene zajebaval. Ker jz bi raj počakala da me on vpraša sam se probably to nau hitr zgodil. Mava pa v oktobru skp tekmo (14h stran od slovenije z busom) in bomo na istmu avtobusu pa navijal bomo drug za druzga. Na sreco nisva nasprotnika ker je on v drugi skupini kt jz.
mate kake predloge kak naj se opogumim?
al pa kaj naj nardim da bi me on vprasal?
mislite da sem mu všeč?
pa opravicujem se za "spis"
<3
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
uuu sem zdele prebrala in je ful zanimiv, ...
NO WE NEED MORE MEMES:sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob