PisalnicaTudi dekle iz smetnjaka se zaljubi, 4. del
6
Hi :wave:!
Nazadnje smo spoznali dva nova, a ne preveč dobra, lika Erica in Phillipa. Tokrat pa bo Isabella skoraj da zašla v težave ...
3. SEPTEMBER
Včasih se počutim kot Robespierre ali Jane Austen. Kot borka. A običajno se na konča dobro. Tako sem že tri dni po začetku pouka skoraj pridobila vzgojni ukrep.
Naj razložim, kako se je zgodilo. Se spomnite Erica in Phillipa? Danes sta mi sledila na poti domov. A kot si verjetno mislite, to ni bila zabavna pot. Vsaj zame ne. Sprva sem se jima še upirala z *i*utihni*i* in *i*nehaj*i*. A ko smo zavili proti pločniku, sem ju imela dovolj.
Obrnila sem se proti njima in zakričala: "Utihnita!" Nato sem vsakega udarila. Ni bil hud udarec, a čutila sem zadovoljstvo. A ko sta stekla proti šoli, sem se zavedala, da se ne bo dobro končalo.
Pristali smo v kabinetu Roshwillowe. Pravzaprav je sploh nisem poslušala, ampak sem upala, da se izmažem.
"Danes imaš srečen dan, Isabella. Dam ti opozorilo, za kazen pa boš po pouku pomagala čistilkam." To je bilo v bistvu vse, kar sem slišala.
"To ni prav!" se je oglasil Eric, Phillip pa je kot papiga ponovil za njim.
"Če bo poskušala še kaj, mi bosta povedala in takrat se ne bo takole izmuznila ukrepu," je odvrnila svojima najljubšima učencema.
Zdajle me je ravno nekaj prešinilo. Kaj, če bi povedala Roshwillowi, da sta me žalila? Eh, saj nima smisla. Verjetno si ne more niti za sekundo predstavljati, da bi njena sončka kaj takega naredila. A važno je to, da sem se dokaj dobro izmuznila ukrepu.
Nazadnje smo spoznali dva nova, a ne preveč dobra, lika Erica in Phillipa. Tokrat pa bo Isabella skoraj da zašla v težave ...
3. SEPTEMBER
Včasih se počutim kot Robespierre ali Jane Austen. Kot borka. A običajno se na konča dobro. Tako sem že tri dni po začetku pouka skoraj pridobila vzgojni ukrep.
Naj razložim, kako se je zgodilo. Se spomnite Erica in Phillipa? Danes sta mi sledila na poti domov. A kot si verjetno mislite, to ni bila zabavna pot. Vsaj zame ne. Sprva sem se jima še upirala z *i*utihni*i* in *i*nehaj*i*. A ko smo zavili proti pločniku, sem ju imela dovolj.
Obrnila sem se proti njima in zakričala: "Utihnita!" Nato sem vsakega udarila. Ni bil hud udarec, a čutila sem zadovoljstvo. A ko sta stekla proti šoli, sem se zavedala, da se ne bo dobro končalo.
Pristali smo v kabinetu Roshwillowe. Pravzaprav je sploh nisem poslušala, ampak sem upala, da se izmažem.
"Danes imaš srečen dan, Isabella. Dam ti opozorilo, za kazen pa boš po pouku pomagala čistilkam." To je bilo v bistvu vse, kar sem slišala.
"To ni prav!" se je oglasil Eric, Phillip pa je kot papiga ponovil za njim.
"Če bo poskušala še kaj, mi bosta povedala in takrat se ne bo takole izmuznila ukrepu," je odvrnila svojima najljubšima učencema.
Zdajle me je ravno nekaj prešinilo. Kaj, če bi povedala Roshwillowi, da sta me žalila? Eh, saj nima smisla. Verjetno si ne more niti za sekundo predstavljati, da bi njena sončka kaj takega naredila. A važno je to, da sem se dokaj dobro izmuznila ukrepu.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:thumbsup::thumbsup::thumbsup::heart::heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
vav zeloooo zabavno in lepo napisano:kissing_heart::heart:
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
evo :heart: z moje strani :stuck_out_tongue_winking_eye:
2
Moj odgovor:
kdosplohsem
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
hkrati bi rada bla punca in fant
Hej!
Js ne vem, kdo sploh sem. Pač različno sem razpoložena in se zato tut vsak dan/teden mal drgač počutim. Že tko mi pa tut samozavest ful niha (enkrat sem glih nekak samozavestna, pol pa npr. vidm koga bolj kul od mene in spet nism). Da grem k bistvu: nekak bi bla hkrati punca in fant. Stara sem 15, moj stil je tko oversized in baggy - seprav tomboy (delno zato, ker sem bolj fantovska punca, delno pa zato, ker me je sram mojga telesa - nočm nost oprijetih stvari). Sem bolj fantovska punca za ene stvari (so mi všeč stvari, ki so stereotipno všeč fantom, se obnašam mal bolj tko kot fantje - sedim tko, jem tko ig ... na tak način) in to me ne mot. Verjetno taka pač sem in to mi je všeč. Ampak pol so pa momenti, ko si pa želim bit bolj girly. Pač velikrat sem v konfliktu sama s sabo. Po eni strani bi rada bla dominant v odnosu, po drugi strani ne ... Ne vem. Pa tut pridejo trenutki, ko bi rada nosila oprijete stvari, tope, bikini kopalke (tut na morju me je ful sram in mam enodelne) ... Sram me je mojga telesa ig, nekak ne bi mela ženskega telesa, ampak basically flat vse, hkrati pa bi rada bla ponosna na svoje telo in pač nosila ženske obleke. Dejansko ne vem kako nej to razložim ... Pač nekak bi rada ravnala kot moški, ampak včasih bi pa rada, da nekdo ravna z mano kot moški. Rada bi nosila obleke pa oblekce, hkrati pa suite (ampak vem, da mi ne bojo nikol stal tko kot moškim, ker mam prsi - to je še en problem). A mate kakšno idejo, kako nej se bolj spoznam? Pa kako nej se sprijaznim s tem, da sem pač ženska in se vzljubim tako, kakršna sem (s telesom in vsem vred)? Plus kako nej premagam to sramežljivost in začnem nosit oprijete stvari, ker si to (včasih) želim? In a se vam zdi normalno, da menjavam svoj stil (neke dneve bolj tomboy, druge bolj girly)?
Upam, da ste razumel, kaj sem hotla povedat. Vesela bom vsazga komentarja!
Lp
Js ne vem, kdo sploh sem. Pač različno sem razpoložena in se zato tut vsak dan/teden mal drgač počutim. Že tko mi pa tut samozavest ful niha (enkrat sem glih nekak samozavestna, pol pa npr. vidm koga bolj kul od mene in spet nism). Da grem k bistvu: nekak bi bla hkrati punca in fant. Stara sem 15, moj stil je tko oversized in baggy - seprav tomboy (delno zato, ker sem bolj fantovska punca, delno pa zato, ker me je sram mojga telesa - nočm nost oprijetih stvari). Sem bolj fantovska punca za ene stvari (so mi všeč stvari, ki so stereotipno všeč fantom, se obnašam mal bolj tko kot fantje - sedim tko, jem tko ig ... na tak način) in to me ne mot. Verjetno taka pač sem in to mi je všeč. Ampak pol so pa momenti, ko si pa želim bit bolj girly. Pač velikrat sem v konfliktu sama s sabo. Po eni strani bi rada bla dominant v odnosu, po drugi strani ne ... Ne vem. Pa tut pridejo trenutki, ko bi rada nosila oprijete stvari, tope, bikini kopalke (tut na morju me je ful sram in mam enodelne) ... Sram me je mojga telesa ig, nekak ne bi mela ženskega telesa, ampak basically flat vse, hkrati pa bi rada bla ponosna na svoje telo in pač nosila ženske obleke. Dejansko ne vem kako nej to razložim ... Pač nekak bi rada ravnala kot moški, ampak včasih bi pa rada, da nekdo ravna z mano kot moški. Rada bi nosila obleke pa oblekce, hkrati pa suite (ampak vem, da mi ne bojo nikol stal tko kot moškim, ker mam prsi - to je še en problem). A mate kakšno idejo, kako nej se bolj spoznam? Pa kako nej se sprijaznim s tem, da sem pač ženska in se vzljubim tako, kakršna sem (s telesom in vsem vred)? Plus kako nej premagam to sramežljivost in začnem nosit oprijete stvari, ker si to (včasih) želim? In a se vam zdi normalno, da menjavam svoj stil (neke dneve bolj tomboy, druge bolj girly)?
Upam, da ste razumel, kaj sem hotla povedat. Vesela bom vsazga komentarja!
Lp
Vprašanje
Če si tekmovalec, tekmovalka v Veseli šoli, te prosimo za odgovor. Vprašanje se glasi: Zakaj si naročen/a na Pil?
Na Pil sem naročen/a izključno zaradi Vesele šole.
(131)
Pil bi naročil/a tudi, če ne bi tekmoval/a v Veseli šoli.
(279)
Pila nimam naročenega, saj pri mentorici Vesele šole dobimo vse vsebine za tekmovanje.
(102)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
c) zvezki
ful dober blog drugače ;)
Damm to me ful spominja na strašilko:smile: ...
.jpg "Dekle we can do this"){kind=small}