Jack
Ko sem se zbudil je bilo prvo na kar sem pomislil Kylie. Spraševal sem se ali mi je uspelo poslati sanjsko sporočilo. Če je razumela, da sporočilo niso bile samo sanje. Spomnil sem se, da sem zaslišal njen glas, ki me je klical v mislih. Poskušal sem ji odgovoriti, ampak na koncu še sam nisem razumel kaj sem rekel. Potem sem se razgledal okoli sebe in ugotovil, da ležim na kopnem na odeji z povito nogo in brez majice. Približno 2 metra stran je gorel ogenj in čez nekaj časa, ko so se mi zbudili vsi čuti sem slišal Kylie. Malo sem se premakni na ležišču in jo zagledal. Izgledala je utrujena, ampak še vedno je bila zelo lepa. Ugotovil sem, da se z nekom pogovarja, ki pa ga nisem mogel videti, ker ga je zakrival ogenj. Z velikim naporom sem se usedel in povlekel k sebi Kyliejin nahrbtnik, ki se bil zraven mene. Malo sem pobrskal po njem in notri našel dve svoji majici. Eno sem si poskusil čim hitreje obleči čeprav to ni bilo najbolj lahko. Malo sem se zazrl v reko potem pa poskusil vstati. Ni šlo. »Kylie?« sem jo poklical »Si tu?« moral sem se prepričati če je res ona. »Jack zbudil si se!« je vzkliknila in čez nekaj trenutkov je pritekla k meni. »Si v redu?« me je vprašala »Ja« sem se ji zlagal. Nisem maral, da bi ljudje mislili, da sem nemočen zaradi neke neumne poškodbe. »S kom si se pogovarjala?« sem jo vprašal »No…hmmmm…« postala je živčna. Pogledal sem jo strmo v oči. Ni mi Vrnila pogleda. Obrnila se je k tistemu za plameni kot, da išče dovoljenje, da mi pove kod je. »Kylie…« postajal sem zaskrbljen. »Eric. Z Ericom sem se pogovarjala.« zmrazilo me je. Z Ericom!? Resno!? Pogledal sem ogenj in izza njega je stopil Eric. Zlobno me je gledal kot, da ga vse skupaj zabava. Zlobni manijak! Hinavec! Najprej naju oba poskuša ubiti, potem pa se prikaže tu in z Kylie sklene prijateljstvo. Postal sem tako besen, da sem kar naenkrat dobil novo energijo in lahko sem ustal. Kylie je takoj vzkliknila »Ne Jack pomiri se. Prosim ne smeš vstajati. Usedi se.« ampak jaz sem jo preprosto ignoriral. Noge so se mi tresle in tudi hodil sem bolj počasi »Kako si mogel? Kako si drzneš priti sem!?« sem ga jezno vprašal. Zaslišal sem pokanje in ugotovila, da se je okoli mene nabral kup dragih kamnov vreden več tisoč evrov. Preveč sem se vznemiril. Pogledal sem Erica, ki pa se mi je še vedno na skrivaj, da Kylie ne bi opazila zlobno režal. »Oprosti.« je rekel in tlesknil s prsti.

Eric
Kylie je prestrašeno kriknila, ko se je Jack sesedel nazaj na odejo. »Pomiri se. Samo uspaval sem ga. Nisva še končala pogovora, ki sva ga preden se Jack zbudil ravno začela in po pravici povedano bi nama on vse samo otežil. Saj si videla kakšen je postal, ko me je videl.« pokimala je. »Kako je lahko storil tisti urok?« me je nejeverno vprašala. »Vilinci to lahko naredite če se preveč vznemirite. Ne morete se nadzorovati. Ste kot majhni otroci. Seveda ne odpirate vsi zemlje kakor na primer Jack. Vsak naredi nekaj drugega. Odvisno kakšno moč ima. Ti lahko ustaviš čas. To si storila tudi v šoli. Saj se še spomniš?« Nasmehnila se je. Čeprav ni izgledalo kot, da bi jo kaj zabavalo »Kako ne bi mogla pozabiti tistega?« pogledala me je in videlo se je, da mi še ni čisto odpustila tistega, kar sem ji storil v šoli. Malo sem se presedel. Postal sem živčen. Kaj če mi ne bo več zaupala? Potem bo odšla in mene bo gospodar ubil ali pa me zaprl v kakšno od svojih meglenih ječ. »Ampak…« je začela »če imam tudi jaz takšne izbruhe moči sem res tudi jaz vilinka?« me je vprašala in v njenih mislih sem videl nekakšno željo, da bi bila vilinka. »Ne čisto… Mislim seveda si vilinka in glede na tvoj izbruh lahko nadzoruješ čas. Ampak…« nisem vedel kako bi ji razložil. »Ampak…? Me je spodbudila, da naj nadaljujem »Ampak ti nisi samo vilinka. Si tudi demonka.« »Kaj? Kako?« me je zaprepadeno vprašala »Tvoji starši. Eden od njih je bil vilinec, drugi demon. Včasih se lahko zgodi, da se demon in vilinec zaljubita. Otrok, ki se potem rodi, ima neverjetno moč. Ampak sta oba mrtva. Umrla sta, ko si bila stara 3 leta. Ljudje pri katerih živiš, niso tvoji pravi starši. Ne vejo kaj si v resnici. Ampak dva druga poleg -poleg mene seveda- vesta kaj si. Eden je Jack drugi pa…« »Megleni mož« je dokončala moj stavek. »Megleni mož si še kako želi tvojih moči in zato me je tudi poslal sem. Da bi te odpeljal k njemu na vrh Meglene gore, kjer bi ti Gospodar vzel moči.« Potrebovala je nekaj trenutkov, da je ugotovila kaj sem pravkar rekel. Prestrašeno me je pogledala in skočila na noge. »Eric…Zakaj to delaš? Zaupala sem ti in ti me boš zdaj odpeljal k… k njemu?! Zaupala sem ti po vsem kar si storil in ti si se odločil, da me boš zdaj izdal?! Ne morem verjeti!« Gledal sem jo, ko je tako kričala name, ko pa mi je bilo dovolj sem se odločil, da jo bom uspaval in končno odpeljal k mojemu gospodarju. »Sladke sanje.« tlesknil sem s prsti in Kylie je v trenutku zaspala.
Hej tukaj je nov del! Verjetno bo do naslednjega dela minilo nekaj časa, saj zgodbo pišem sproti in 6. dela še nisem končala.
Če vam bo ta del všeč lajkajte in komentirajte. Hvala vsem, ki bereta mojo zgodbo!:heart:
PercyPotterfan