Prvič pred galerijo
Ni minilo veliko dni od začetka poletja, ko so me moji starši (predvsem moja mama) že morali prijaviti v najboljšo galerijo v mestu. Kdo bi si misli, kajne? Že v prejšnem delu bi se lahko delali da tega nismo pričakovala. Sploh pa verjetno "niste" pričakovali mene v galeriji, ampak saj vemo da je pri moji mami vse mogoče. Vsi mislijo da mi je v življenju lahko in da sem to znanje povlekel kar iz rokava. Nasploh nihče ne ve kako je biti prisiljen v nekaj kar nisi ti. Torej danes je prvi dan ko bom obiskal to novo galerijo in prav nič mi ni všeč. Že takoj po proslavitvenem kosilu naju je naš pomočnik oz. služabnik odpeljal do mesta. Čeprav smo bili v mestu je bilo vse malo bolj skrito, ampak ni bil takšen problem najti lokacijo.