6.POGLAVJE


《Ljubezen je sestavljena iz ene duše, ki živi v dveh telesih - Aristotel》



On je.

Našla sem ga.

Čutila sem ga.

Spoznala sem ga.

Ne znam razložiti kaj sem občutila ob tem pogovoru. Vseeno pa sem se zavedala, da na drugi strani vrat še vedno stoji Liam vidno pretresen in prestrašen.

Nihče od naju ni predvideval tega. Niti posumila ne bi, da bova pristala skupaj.
Daleč od resnične pravljice.

Liam in jaz? Ne vem no. Kako bi lahko sploh bila skupaj, če sva se pa razlikovala v tolikšnih stvareh.
On je bil frajer, divja črna puma.
Jaz pa mirna udomačena mačka, ki se ni želela izpostavljati.
Ustrašila sem se.
Kaj če mu ne bom bila všeč?

Zgrabila me je panika. Vse to skupaj je zahtevalo preveč čustev od mene.
Glavno vprašanje pa je bilo, ali sem pripravljena te občutke deliti s sorodno dušo.

'Liam? Si še tam'
Pretekle so sekunde preden je uspel odgbovoriti.
'Ja. Si v redu?'

'Zakaj ne bi bila?'
Najboljši del življenja zame. Za njega pa ne vem.

'Ne vem, morda za to ker si za sorodno dušo dobila najslabšo možnost?'

Temu sem se zamejala. Tudi on je to občutil po telepatiji.
'Se opravičujem vendar menim, da ste vi gospodič Jonshon na slabšem. Kar prepričajte se pri njeni tajnici.'

Če bi kdo opazil, da stojim med vrati ter strmim v njih bi mislil, da imam napako v možganih. Za nekoga tako preprosto za drugega pa nerazumljivo.

'Torej kje se skriva vaša tajnica?' Kar požgečkalo me je, ko sva se takole pogovarjala z mislimi.

'Pred vašim nosom je. Ampak mislim, da je precej jezna na vas. Glede na to, kako ste jo nadrli sumi, da je ona kriva za vse.'

'Sam pa sem menil, da sva se že pobotala. No ja kaže, da bom moral to rešiti na drugačen način'
Povezava med nama se je prekinila.

Že čez trenutek pa so se odprla vrata. Pred menoj je stal princ na belem konju.
Ujela sva se z očmi. V njih sem opazila kanček velike radosti in sreče.

"Opa." Se je zasmejal 'Nikoli ne bi rekel, da je vaša tajnica postala tako čudovita kar naenkrat.'
Njegovi komplimenti so mi na dan prinesli nasmešek.

Moj princ na belem konju se je premaknil k meni. Bil je pripravljen na velik objem.
Sproščujoče.

Prvič sva bila tako skupaj, vsaj zdelo se mi je tako.
Nekaj v meni je sprožilo hudo slabost, da sem ga morala odriniti stran od sebe.

Hitro sem stekla na stranišče. Vse kar je bilo v mojem želodcu se je spravilo ven. Kljub temu pa slabost ni odšla, ko sem se mu približala.

'Kaj je narobe?' Prestopil je še tisto razdaljo med nama ter me prijel za roko
'Jaz po pravici nimam niti najmanjšega pojma kaj se dogaja. Moji možgani so čudni. Si tudi ti imel kakšen privid?'
Zaskrbelo me je.
Uničila sem svoj popoln trenutek v življenju. Vse čestitke
Ustrašila sem se že, da bo tudi on posumil, da sem nora.

'Nikoli ne bi niti pomislil na kaj takega. Xen. Si kdaj pomislila, da je to povezano s tvojim darom?'

Dar? Čisto sem pozabila na to.
'Ne upaj prehitro. Moj dar je le zaznavanje občutkov in misli skozi oči. To je to. '
Blede se mi.

'Ne pa se ti ne!'
Kako prosim? 'Hej kako veš, da to ni resnica?'
'S svojimi občutki lahko začutim marsikaj.'

'To je tvoj dar?' Vau. Kako kreativna je lahko mati narava.

'Daj no. Glej, če mi ne verjameš. Poznam nekoga ki bi ti lahko to potrdil'
"Kdo pa je to?" Prekinila sem s telepatijo, senca so me bolela od mislelnega napora.

"Xav Benedict. Vicktojev, Urielov in Treacov brat."
"Še en brat? Koliko pa jih je v družini?" Popadlo me je ljubosumje. Veččlanska družina s samimi čednimi fanti... kaj sem bila jaz v primerjavi z njimi?

"Smo pa zelo ljubosumni" je dejal Liam. Njegovo predvidevanje z občutki mi ni bilo všeč.
Bil je definitivno boljši kot jaz.

"Pusti to, eno vprašanje je namreč še odkrito"
"Dobro. Vseh skupaj je sedem bratov, sedaj pa jih je še enkrat več, saj so vsi našli svoje sorodne duše. Zadnji Victor je to storil ravno štiri mesece nazaj."

"Zdaj jim šele zavidam... Hej čakaj malo. Kako pa ti veš o vsem tem. Mislim ali pa sem samo jaz tako neprepoznavna tu "

Zasmejal se je mojemu očitku.

"Ni šans. Drugi ne vedo prav dosti o tem. Čeprav me ne bi presenetilo, če so pred pol leta po televiziji kaj opazili. Imeli so namreč eno veliko novinarsko konferenco bi lahko temu rekel...
No da te zaenkrat ne bom dolgočasil. Pri njih živim že nekaj časa. Najprej so me zaposlili kakor upravljalca žičnice na smučišču. Kasneje pa ko so ugotovili, da sem savant so me sprejeli v ožji krog družine, tako da sem nekako del njih."

Ta čudoviti fant, ki je bil po nekem naključju še moja sorodna duša je bil povezan z eno večjih savantskih družin.

"In kje so tvoji starši?" Čudno je bilo namreč, da jih ni imel ob sebi.

Njegov obraz se je pomračil. Okleval je.

"Gre za to..., da sta ....starša v... zaporu"
Kaj!
Ubogi revček. Nič čudnega, da si je našel nadomestni dom.
"Žal mi je nisem se želela preveč vtikati v tole"

"Je že v redu, saj imam ob sebi svojo sorodno dušo. Nič ne more biti slajše od tega" je rekel ter me nežno pobožal po mojih razkuštranih laseh.

Za njega.
Sama pa se nisem počutila spet tako fantastično. Že res da je bilo na prvi pogled lepo, ampak ob njem so se mi porajale čudne misli, slabost, prividi...

"Pa tale Xav katerega si omenjal je zdravilec ali kaj?"

"Ja in toliko je star kot midva s Crystal sta še vedno na medenih tednih, tako da je trenutek malo neugoden."

"Nič zato, saj mislim da bom v redu. Najverjetneje mi primanjkuje dobrega spanca.


Impresivno pa je tudi, da si čisto pozabil na svoje besede.
Res me zanima kaj si želel takrat reči. Če si mislil, da Vicktor ne ve, da sem savant se motiš. On je prvi ugotovil. Pa tudi ne vem, kaj bi si lahko mislila o tem, da se okoli mene dogajajo čudne reči, saj ne pravim da ni res le zanima me kaj si potem občutil"

"Nekdo pa res rad govori o problemih..." njegov smeh je bil pristen in izražal je polno humorja.
"Ja no tisto prej. Pozabil sem se ti opravičiti. Bil sem čisto jezen. Veš priznati moram, da me ti spravljaš v ljubosumje, ko te je Vicktor vedno znova hvalil in to se mi ni zdelo fer.
Pa še tisto mnenje o tvojem stanju in tem. Ne sekiraj se zaradi tega nič takšnega ni bilo. Samo za trenutek se mi je zdelo, da sem videl nek čuden prizor, ki me je spomnil na stare čase.
Res hudo mi je žal.
Nikoli si ne bi odpustil, če bi bila moja sorodna duša zaradi mene potrta"

Njegova izpoved je bila zame kakor tolažba.

"V redu sem" sem lahko dejala preden je Alice skočila iz postelje.

"OMG! Liam in Xena skupaj to je noro!
Koliko časa sta že takole hmm?"

Zardela sem do ušes. "Alice" sem siknila ter jo želela spoditi. Liam pa se je ob tem vidno zabaval.
Še vedno sem se namreč naslanjala na njegov prsni koš. Bil je za dve glavi višji od mene.

"Lepo te je videti Alice. Se že dobro počutiš, saj veš po zabavi?"
Lopnila sem ga po rami. "Hej ni fer okej. Dejstvo je nisva vedeli v kaj se spuščava. Poleg tega pa ali nisi bil ti ponavadi na takšnih zabavah?"

"Nikoli nisem na takšnih poznam meje tveganja."
Za tem se je skrivalo še nekaj več, kar pa ni želel izdati pred obema.
Počasi sva se razšla iz objema.

"Lepo bodita, ura me že kliče. Se vidimo jutri!"
Zadnji stavek je bil namenjen le Alice. Midva bova imela še celo noč časa, da se zmeniva, čeprav sem tudi jaz postala neznansko zaspana.

Se bom kdaj sploh lahko odvadila takšnega stanja. Bilo je prav mučno.
Vse okoli mene se je vrtelo samo jaz sem bila na mestu.
To me je spominjalo na vrtiljak. Sama se bila ujeta med vsemi temi vretečmi predmeti.
Naenkrat pa se je na belem konju prikazal beli vitez z masko.
Podal mi je roko in skupaj sva odjezdila v nov krog, ki se je nenehno ponavljal.
To me je spravljalo ob pamet.

Vrteči se vrtiljak se je počasi izgubljal v daljavi. Pred menoj se je prikazala nova slika.
Temačen hodnik, sicer mi je bil poznan.
Aha saj res to je moj hodnik. Najina soba je na tem hodniku.
Bil je čisto prazen. Grozeče tih.

Premikala sem se naprej vendar le z očmi. Svojega telesa nisem zaznala prav tako nikogar drugega, četudi je bil tam.
Šla sem malo naprej.

Ustavila sem se pred pisarno gospoda ravnatelja, ki je bila čisto na koncu.
Odprla sem vrata.
Nisem se trudila s trkanjem.

Nihče ni prižgal luči. Potiho sem vstopila. Bila sem vohunka - to je bil moj izbor vloge.
Razgledovala sem se naokoli. Miza. Telefon. Ogledalo.
Ne. To ni tisto kar iščem.

Iskala sem nekoga. Iskala sem ravnatelja. A zakaj?
Našla sem ga v sosednji sobi. Mirno in tiho je ležal na postelji.
Spal je.
Vesela sem bila. Vse bo šlo kot po maslu. Aja?

Po prstih sem se mu lepo približala.
Ni me slišal - ne jaz sem le opazovala. Mene nikakor ni mogel slišati. To nisem jaz!

Prijela sem blazino.
Kaj sem počela? Ne to nisem jaz. Svojih rok in nog nisem čutila. Samo oči. Z očmi sem spremljala, kako dvigam blazino - samo ne dejansko jaz.

Blazina se je počasi spustila na ravnateljevo glavo.
Tako mora biti. Ničesar ne bo čutil.
Ni me bilo strah. Tole je bil šele začetek.

Ne boste verjeli nočna mora. Spet.


'Dobro jutro srček!'

'Hej kaj je narobe do svoje sobe lahko čudim tesnobo, si v redu?'
'Bolje kot nikdar prej' sem mu zagotovila.
'Le še nihče me ni nikoli poklical tako'

Njemu je ta izjava zelo prijala. 'No kar pripravi se. Zdaj si moja.'

Njegova sem. Vznemiril me je nov val energije.
Nisem bila prepričana 100% v to kot on. Dejstvo je, da se ne znajdem v zvezi, četudi še nikoli nisem bila v nobeni.
Strah me je bilo, da bom vse pokvarila.
A danes ni bil čas za te reči.

Praktično o tem nisem razmišljala že dober teden. Kajti vedno znova ko sem naletela na to sem si raje lagala v obraz in si zakrivala oči, kot pa da bi se z njim dejansko pogovorila.

Srečala sva se pri zajtrku. Več kot očitno je bilo, da sta zdaj Jonathan in Liam sedela z nama kar je privabilo ne malo pogledov in zavijanja z očmi.

En dan mi je rekel: ,, Zakaj se tako sekiraš glede tega kar si ostali mislijo o tebi?"
Na to vprašanje vredno nekaj milijonov mu nisem znala odgovoriti čisto natančno.
"Ker mislim, da je pomembno kako vplivamo na družbo"
"Xen veš kaj je najhujša stvar v življenju, ki jo počnemo?"
Odkimala sem. Všeč mi je bil njegov pokroviteljski ton.
"Primerjava z ostalimi. To ti ne bo pomagalo spremeniti družbe. Če bi to hotela bi morala najprej sebe"
S to mislijo sem sedaj lahko prenašala vse zbadljivke na najin račun.

'Danes med glavnim odmorom te bom nekam peljal"
je rekel veselo a hkrati skrivnostno.
Vedel je.
Vedel je, da ne maram skrivnosti.

"Najbrž ni vredno vprašati kam, ne?"

"Nak. Poleg tega pa ne smeš pričakovati kina ali kaj podobnega, saj razumeš ne?"

Totalno.

Se pravi da nekaj preprostega a kulskega. Komaj čakam.

Prve tri ure smo imeli zopet Vicktorja.
Sedaj sem ga imela za še boljšega zaveznika, saj sem vedela povezavo med njim in Liamom.

Res pa je, da sam še ni vedel da sva si usojena.
Oba sva bila istega mnenja - enkrat prvič- da je najbolje da počakava na pravi trenutek.

"Dobro jutro želim vsem. Ker se prvi izpit tega leta z raketno hitrostjo približuje je danes na vrsti nekaj teorije o samem poklicu zveznega agenta FBI."

Večina je bila precej potrta nad to idejo tudi Liam.
Jasno, saj on ve o tem več kot ostali.
Sama sem bila odločena, da bom vestno izpolnjevala svoje poslanstvo, zato sem se tega še kako razveselila.

"V redu torej. Za začetek si bomo ogledali samo delo in primere, ki jih večino časa rešujemo.

Posebni agenti FBI preiskujejo zločine zvezne vlade in prispevajo k ohranjanju varnosti v ZDA.

Zvezni zločini so dejanja, ki kršijo zvezne zakone, v nasprotju z zločini, ki kršijo državne ali lokalne zakone.

Nekateri primeri zveznega kriminala vključujejo poštne goljufije, ugrabitve in bančne rope. Za kriminalne dejavnosti, ki prečkajo državne meje, je pogosto odgovoren FBI.

FBI je bil ustanovljen leta 1908 in je bil vpleten v znane primere Al Caponeja, Bonnie in Clyda, KKK in Johna Gottija. Zgodba FBI je bogata z uspešnimi zgodbami o zaščiti države pred številnimi grožnjami.

Začelo se je kot skupina posebnih agentov med predsedovanjem Theodoreu Rooseveltu in postalo je ena glavnih vej oblasti.

Čeprav je Zvezni preiskovalni urad, pogosto imenovan »urad«, sprva preiskoval goljufije, bančništvo in protimonopolna vprašanja, se zdaj ukvarja z bojem proti terorizmu, zločinom iz sovraštva, trgovino z ljudmi, kršitvami človekovih pravic in skoraj vsemi vrstami nacionalnih groženj."

Kako hudo mora biti to.

"Kariera agenta FBI vključuje različne naloge za boj proti tem grožnjam. Nekateri so specializirani za odkrivanje kibernetskih kriminalcev, drugi za boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu.

Glavna naloga posebnega agenta FBI je, da preiskovati zločine in uveljavljati zvezne zakone. To lahko vključuje zaslišanje virov in izvajanje dejavnosti spremljanja, kot je spremljanje sodno dovoljenih prisluhov ali delo v obveščevalni službi.

Nekateri uporabljajo višje znanstvene diplome za preiskovanje umorov, medtem ko imajo drugi agenti FBI dobre računovodske sposobnosti za odkrivanje goljufij v finančni sektor." Ali pa imajo samo savanzske lasnosti kot manipuliranje z umom.

"Agenti FBI so odgovorni za varnost Amerike in njenih državljanov. Vsakodnevno se borijo proti življenjsko nevarnim izzivom, kot so terorizem, trgovina z drogami in organizirani kriminal.
Potencialni agenti so podvrženi celovitemu pregledu ozadja, da ocenijo tako primernost kot varnost. Del primernosti preverjanja preverja preteklo kriminalno vedenje ali uživanje drog ter finančno stanje in prejšnjo zaposlitev.

Varnostni del preuči osebno ozadje kandidatov, vključno z družinsko zgodovino in organizacijami, ki so se jim morda pridružili. V okviru tega pregleda je mogoče intervjuvati prijatelje in sosede.
vljenjsko nevarnim izzivom, kot so terorizem, trgovina z drogami in organizirani kriminal.

Agenti FBI uporabljajo tako računalniško kot finančno znanje, da se zaščitijo pred kibernetsko tatvino, goljufijo in zločinom. Borijo se proti kriminalcem, ki kradejo z naprednimi tehnikami.

Posebni agenti v FBI bi morali biti učinkoviti ne glede na njihovo osredotočenost na naslednje naloge:

Zbiranje podatkov
Analizirajte podatke
Anketa in spraševanje
Računalniško znanje
Samoobramba
Uporaba orožja
Preiskava sprememb kriminalnih vzorcev
Vzdrževanje duševne in telesne kondicije

Letos boste od tega spoznali uporabo orožja, zbiranje podatkov ter samoobrambo."

Všeč mi je bila uporaba orožja, čeprav ga bomo imeli šele v naslednjem semestru torej čez dober mesec ali dva.

Vicktor se tokrat ni dal motiti. Popolnoma je bil predan svoji vlogi, kar sem zares spoštovala pri njem. "Posebni agenti so razdeljeni na pet poklicnih poti, kjer se lahko njihove vloge in odgovornosti razlikujejo: Intelligence -FBI zbira informacije in podatke o vseh oblikah kriminalnih dejavnosti, da jih kategorizira in analizira. Na ta način je mogoče vzpostaviti bazo podatkov za prihodnje preiskave.
Protireformacija - Preiskovanje tujih državljanov iz drugih držav, ki morda zbirajo informacije o ZDA,
Protiterorizem- Preiskovanje posameznikov in skupin, ki morda načrtujejo teroristične dejavnosti na ozemlju ZDA. Osumljeni teroristi, ki se preiskujejo, so lahko tuji ali domači.
Cyber -Zaščitijo občutljive vladne podatke pred kazenskimi grožnjami doma in v tujini. Tudi agenti na tem področju ravnajo forenzične preiskave računalnikov in drugih povezanih naprav, ki bi lahko služile kot dokaz drugih kaznivih dejanj.
Ostane samo še:
Kazenska- Razkrivanje hudih kaznivih dejanj je največja in najpomembnejša naloga FBI. Kateri del sem tudi jaz. Po navadi imamo opravka s kakšnimi ropi in podobno. Velikokrat pa dobimo tudi umore."

Umori? V spomin je mi privrela nočna mora izpred nekaj dni.
Kar zmrazilo me je po telesu, ko sem se spomnila na ravnatelja. Seveda so bile to le sanje, naš je namreč odšel na dopust.
Še vseeno pa je bila dokaj neprijetna izkušnja. Morda pa le ne bi bilo tako slabo obiskati Xava, da bi mi dal kakšne tablete ali kaj podobnega.

Liam, ki je sedel pri svojem prijatelju Claidu me je pogledal.
Hitro je zaznal, da nisem okej.
'Vse v redu tam? Zaznal sem čudne občutke'
Počasi mi je šel njegov dar prav na živce. Za vsako majhno malenkost je izvedel, ker mu nisem zmogla lagati itak pa bi vedel če bi se.
Kdaj pa kdaj sem se počutila kot ujetnica med njim in samim sabo.

'V redu sem samo malo mi je slabo' kar je bilo tudi res, tako da bi težje ugotovil moje prekrivanje.

Zopet sem se osredotočila na Vicktorja.
Začel je razlagati o tem, kaj mora biti vsak agent.
"Potencialni agenti so podvrženi celovitemu pregledu ozadja, da ocenijo tako primernost kot varnost. Del primernosti preverjanja preverja preteklo kriminalno vedenje ali uživanje drog ter finančno stanje in prejšnjo zaposlitev.

Varnostni del preuči osebno ozadje kandidatov, vključno z družinsko zgodovino in organizacijami, ki so se jim morda pridružili. V okviru tega pregleda je mogoče intervjuvati prijatelje in sosede."

'Kaj si misliš o tem?' Sem telepatsko vprašala Liama. Med poukom sva se večkrat pogovarjala takole.
'Glede na to, kar si mi povedala torej da ne poznaš staršev in tvoje otroštvo... hja nisem ravno prepričan. Sumim pa, da bi Vick lahko imel kakšno rešitev ali pa bi ti pomagal pri samem pregledu.
Veš, ko te bo spoznal podrobneje mu bo povsem jasno.'

'Jasno kaj?' Nisem razumela na kaj je ciljal.

'Da si ti taka nežna dušica, ki bi vsem rada ponudila pomoč.'

'Ne vem, če me poznaš tako dobro gospodič' to je bila grda resnica.
Bila sva par, držala sva se za roke, hodila skupaj to je bilo pa to.
Od prvega snidenja si nisva dala nobenega objema, kaj šele poljuba.
Vem, da izgleda prehitro vendar v sebi čutim, kot da ga poznam že od nekdaj zato mi je malo čudno? Žalostno? Ne vem točno kaj ob tem občutim.


Naslednji dve uri sta minili v hitrejšem tempu, saj je Vicktor opazil, da bodo nekateri še zaspali, zato smo teorijo pustili ob robu. Malo smo povadili vklenitev.
Ne bom lagala. Nama z Liamom je šlo zopet brilijantno.

Po tem je bilo kosilo. Vsa nestrpna sem zopet pojedla malo. Zadnje čase res nisem veliko spravila vase.
Alice se je zdelo, da hujšam. Morda pa tudi. Nekaj kilogramov bi vseeno morala dati stran.


"Si pripravljena da greva?" Me je vprašal takoj, ko sem se "najedla"

"Ja ne boš verjel, kako nestrpna sem bila ves dan"

"Si kar mislim"

Po dolgem času sem zopet šla na svež gorski zrak. Nazadnje sem šla sama proti Wrickengrandu. Tudi tokrat sva bila namenjena tja.

"Danes bova imela edinstveno priložnost, saj je še brez snega. Meni je sicer ljubše po zimi. Veš da mi je za ta kraj povedal Zed?"

"Res nisem vedela, da so Benedictovi navdahnjeni nad športom"- Zed je bil najmlajši. S Sky sta hodila v zadnji letnik gimnazije tukaj.
Vsi ostali pa so bili razporejeni po celi Ameriki na Univerzah.
Yves in Phoenix sta bila v Kaliforniji, Crystal in Xav, sta imela zdajle dober mesec dopusta sicer pa sta v New Yorku.
Will z Margot je v Dneverju na univerzi tudi zadnji letnik. Pozabila sem kaj študirata.
Doma so potem ostali samo še Trace, Vicktor in Uriel, zaradi poučevanja na akademiji.

"Pri njih doma mora biti na vsake toliko kar dolgčas"
"Ah kje pa. Saul in Karla sta zares zabavna družba, četudi že v poznih srednjih letih.
Kar malo se bojim, da te bo Karla zasvojila s svojim nakupovanjem, če te bom predstavil"

"Nakupovanje! Kaj pa je lahko tu groznega?"
Potiho je zastokal.

Začela sem mu težiti naj mi pove o tem, pa je dejal da se moram pozanimati pri puncah. Vedno s seboj vzame le njih.

Čez pol ure sva prišla na prekrasen kotiček, ki sicer ni vodil nikamor.
Razgled pa je bil totalno lep. Kaj lep, čudovit.
Gore so se svetile v svojem pravljičnem lesku, da kar nisem mogla premakniti oči z njih.

Ne vem koliko časa sem gledala v njih, ampak na koncu me je Liam prijel za roko in me še vso omotično poljubil.

Poljub je bil sladek, nežen. Govoril je o tem, kako je presrečen.
Všeč mi je bilo.

Vrnila sem mu ga z vso močjo.