Hola!
Začela sem pisati novo zgodbo. Upam, da vam bo všeč! :kissing_heart:

*b*1. poglavje*b*

Vsaka zgodba se začne in konča pri bogovih. No pri nas, če pri vas ni potem sigurno še nisem slišala za vas. Ampak za vsak slučaj bom povedala bistvo o naših bogovi ( ta slučaj bi bil, če vas res ne poznam). No gremo lepo od začetka. Naši celini je ime Pengea. Celina ni nič posebnega, posebna so kraljestva, ki jo sestavljajo. Pengea je razdeljena na tri kraljestva potem pa ima še manjše celine, ki so malo oddaljena od glavnih kraljestev. Ta kraljestva so si med seboj zelo različna. Največje se imenuje Adella, na njenem severu je malo manjše Molpia najbolj na jugu pa je Etrass. V vseh kraljestvih so večino navadni ljudje. Vem, da se sliši čudno vendar sem se tako izrazila, ker je na eni od stranskih celin, (ki sem jih prej omenila) kraljestvo vilinov. Vilini so sicer ljudje vendar malo drugačni. Vsak se rodi z neko močjo. To mora biti polnokrven vilin saj, če se rodiš navadnemu človeku in vilinu si polvilin in ni nujno, da dobiš kakšno moč. Moči je pet in vsaka ima tudi svojo boginjo (to so tudi vsi naši bogovi). Ada je boginja Ognja, njena dvojčica Andi je boginja Zemlje. Potem pa so še Vivan boginja Vode, Pam je za veter in najredkejša moč duha katerega boginja je Meg. Vilini imajo eno od teh moči, zgodi pa se lahko, da imaš več različnih moči ali si v eni izjemno dober. To ne pomeni, da imaš malo bolj izrazito moč vendar je tvoja moč nadnaravno močna. Ampak to se zgodi zelo, zelo redko in zadnjič, ko se je se je pred petsto leti in je jo je imel kralj vilinov. No in tu se moja zgodba začne. Da se predstavim sem Tess Walker sedemnajst letna punca, ki……. ni nič posebnega. Sem normalen človek (s tem želim povedati, da nisem vilinka) in živim v koči globoko v gozdu, zame pa skrbita mož in žena. Po navadi sta čisto v redu le edini problem je, ker sem čisto odrezana od sveta. Po tem delu gozda ne hodijo ljudje in razen nas treh od ljudi v živo nisem srečala še nobenega zato tudi nimam nobenih prijateljev razen sokola po imenu Taras. Vem sliši se smešno, da imaš za prijatelja sokola vendar zgodba je taka. Pometala sem pred kočo in zagledala sokola kako visi z veje na drevesu. Ko sem prišla bližje sem videla, da ima zlomljeno krilo zato sem vzela rokavice in ga dala v škatlo. Vendar problem je bil, ker mi je kremplje zasadil v zapestje. Komaj sem jih iz sadila vendar potem se je pomiril zato sem mu oprostila. Več tednov sem skrbela sem skrbela zanj (čeprav mojima skrbnikoma to ni bilo všeč) dokler si ni opomogel. A, ko sem ga izpustila se je vsak dan vrnil k meni. Zato sem mu dala ime Taras. Moja skrbnika Elena in Bernard Weasley sta se tudi navadila nanj vendar se ga Elena klub tem malce boji. To mi je še zdaj zelo smešno, saj je Elena stroga vendar prijazna gospa in se nikogar ne boji. In zdaj je torej Taras moj najboljši prijatelj. Edina stvar, ki me pri njemu moti je, da mi vsake toliko časa prinese kakšno podgano v naročje. V vsem času sem ga naučila, da ko ga pokličem prileti k meni pa tudi pri lovu mi pomaga. Ker živim tukaj tudi ne hodim v šolo. Osnove me je naučila Elena, Bernard pa me je poučil o rastlinah in zdravljenju in me naučil loviti živali. Seveda sem sprva mogla o tem ogromno krat prebrati in povedati in šele pred dvema tednoma sem začela res loviti. Ker sem imela osem dni nazaj rojstni dan sta mi Elena In Bernard dala za darilo lep novo izrezljani lok. Obožujem lokostrelstvo in v tem sem tudi zelo dobra. To je moja najljubša oblika lova, da jezdim konja vmes pa streljam z lokom. To je seveda težje kot, če si na tleh vendar sem se zelo izboljšala. Ko sem prvič poskusila sem mislila, da bo tako lahko kot je pisalo v knjigah a zmotila sem se. Takrat se je Bernard tako smejal , da sem že mislila, da se mu je utrgalo. Zdaj mi gre boljše vendar si še vedno izmišljujem svoje tehnike. Včasih, ko mi je zelo dolgčas grem v gozd in si iz dobrega lesa izdelujem puščice. Peresa, ki je rabim po navadi vzamem ptičem, ki jih ustrelim.