2. del pustolovščine z Mijino družino.

Pa so prispeli! Mark je po naporni vožnji z ovinki dvakrat bruhal. Čisto zelen v obraz je pogledal proti vrhu, ki ga bo danes osvojil. Vsi štirje so se podali proti špici Storžiča. Markovo stanje se je hitro izboljšalo in že je tekel pred ostalimi. "Kako da ima toliko energije" se je smejal oče. Takrat se je spremenilo tudi Mijino počutje. Zapodila se je za bratom v breg in ga kmalu prehitela. Ker že pet let trenira košarko je bila dosti hitrejša od bratca ki dve leti obiskuje plezanje.Pogledala je nazaj in se nasmehnila Marku ki je sopel za njo. Skupaj sta se vsedla na skalo ter popila nekaj vode, ki sta jo imela v nahrbtniku. Mark:"Mija a bo tam gor tud sneg?" Mija:" Nevem. Vprašaj starše." "Maaaaaaaaaaaaamiiiiii! Aaaaaaaatiiiiiiiiii!" Mija ga je takoj utišala, saj bi bilo nevarno da bi s svojim krikom prestrašil starše, ki nebi vedeli kaj se dogaja s sinom. Mami in ati sta se prikazala izza ovinka in skupaj so nadaljevali pot. Po poti so stavili ali bo na vrhu sneg. Mija in Mark sta stavila, da bo sneg, starša pa sta menila, da v oktobru na Storžiču še nebo snega oz. da je prva runda že skopnela. Po poti sta Mark in oče s palicami tepla veje, mija pa je plezala po vseh drevesih ki jih je našla, ter metala storže, kot da bi zabijala na koš. Mama pa je nabirala kostanj, no kakšnega je pobral tudi oče. NADALJEVANJE PRIDE KMALU!