PisalnicaV objemu gora 1. del
5
dve kozici
~Zoe~
Jaz sem Zoe Smith. Verjetno lahko sklepate, da sem stara 15, kot večina najstnic v ljubezenskih zgodbah. S svojimi dolgimi blond lasmi, ki si jih ponavadi spnem v čop in modrimi očmi sem popolnoma običajna. Oblačim se v trenirke in pre velike puloverje saj ne maram biti v ospredju. Skratka, ne izstopam iz okolice, bi pa zagotovo, če bi ljudje vedeli mojo skrivnost. D aso mi všeč dekleta.
Bil je ravno konec junija, ko sem sedela v avtu in gledala skozi okno. Sedela sem v majhnem avtomobilu starih staršev, ko smo se peljali k njima domov. Do pravzaprav precej majhne hišice v Švicarskih Alpah je zadnjih nekaj kilometrov vodila makadamska pot tako, da se je avto ves čas nadležno tresel. Nisem bila ravno navdušena, saj Alpe niso bile niti malo podobne mestu. Tukaj je bila povezava dvakrat počasnejša in televizije sploh ni bilo. Ne morem verjetni, da sem na letalu preživela šest ur in nato še v tem majhnem avtomobilu štiri samo zato, da bom celo poletje pri svojih Evropskih starih starših. Zakaj nista prišla onadva v Ameriko kot vedno?
"Prispeli smo!" je zaklical dedek in močno zaviral, da me je vrglo naprej. Kar se da hitro sem stopila iz majhnega avtomobila in svež zrak je butnil vame. Gorski zrak je bil veliko čistejši in bolj svež kot tisti v mestu. Ampak kmalu sem zavohala še nekaj.
"Fuuuj, kaj je to?" sem se pritožila in si zatisnila nos.
"Se boš že navadila," sem zaslišala glas za sabo.
"Haj, jaz sem Violet. Kdo si ti?" je nahitro povedala punca, stara približno toliko kot jaz.
"Jaz sem Zoe," sem malo zmedeno odgovorila in se obrnila proti babici in pri njej iskala razlago. To očitno opazila in pojasnila.
"To je Violet, naša soseda. Pojdita se spoznat, zelo je prijazna. Vama bom prinesla nekaj za pod zob." je rekla in se odpravila v hišo. Šla je mimo mene in mi šepnila "zelo rada govori."
"Lahko greva na planikine skale, tam je zelo lepo." Pokimala sem ji in s čokolado, ki nama jo je iz hiše prinesla babica sva se odpravili po gozdni poti.
Ojla, midve sva Dve kozici in prijateljici, ki bova od zdaj naprej pisali zgodbo skupaj. Napišite svoje mnenje spodaj in lajkajte :kissing_heart:
Jaz sem Zoe Smith. Verjetno lahko sklepate, da sem stara 15, kot večina najstnic v ljubezenskih zgodbah. S svojimi dolgimi blond lasmi, ki si jih ponavadi spnem v čop in modrimi očmi sem popolnoma običajna. Oblačim se v trenirke in pre velike puloverje saj ne maram biti v ospredju. Skratka, ne izstopam iz okolice, bi pa zagotovo, če bi ljudje vedeli mojo skrivnost. D aso mi všeč dekleta.
Bil je ravno konec junija, ko sem sedela v avtu in gledala skozi okno. Sedela sem v majhnem avtomobilu starih staršev, ko smo se peljali k njima domov. Do pravzaprav precej majhne hišice v Švicarskih Alpah je zadnjih nekaj kilometrov vodila makadamska pot tako, da se je avto ves čas nadležno tresel. Nisem bila ravno navdušena, saj Alpe niso bile niti malo podobne mestu. Tukaj je bila povezava dvakrat počasnejša in televizije sploh ni bilo. Ne morem verjetni, da sem na letalu preživela šest ur in nato še v tem majhnem avtomobilu štiri samo zato, da bom celo poletje pri svojih Evropskih starih starših. Zakaj nista prišla onadva v Ameriko kot vedno?
"Prispeli smo!" je zaklical dedek in močno zaviral, da me je vrglo naprej. Kar se da hitro sem stopila iz majhnega avtomobila in svež zrak je butnil vame. Gorski zrak je bil veliko čistejši in bolj svež kot tisti v mestu. Ampak kmalu sem zavohala še nekaj.
"Fuuuj, kaj je to?" sem se pritožila in si zatisnila nos.
"Se boš že navadila," sem zaslišala glas za sabo.
"Haj, jaz sem Violet. Kdo si ti?" je nahitro povedala punca, stara približno toliko kot jaz.
"Jaz sem Zoe," sem malo zmedeno odgovorila in se obrnila proti babici in pri njej iskala razlago. To očitno opazila in pojasnila.
"To je Violet, naša soseda. Pojdita se spoznat, zelo je prijazna. Vama bom prinesla nekaj za pod zob." je rekla in se odpravila v hišo. Šla je mimo mene in mi šepnila "zelo rada govori."
"Lahko greva na planikine skale, tam je zelo lepo." Pokimala sem ji in s čokolado, ki nama jo je iz hiše prinesla babica sva se odpravili po gozdni poti.
Ojla, midve sva Dve kozici in prijateljici, ki bova od zdaj naprej pisali zgodbo skupaj. Napišite svoje mnenje spodaj in lajkajte :kissing_heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super zgodba, rabim nov del... komaj čakam
2
kozica3000
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej, v tole zgodbo sem se že zaljubila! Ne samo, da super pišeta (res mi jevšeč vajin stil pisanja in to, da zelo lepo opisujeta stvari), ampak obožujem tudi dejstvo, da so Zoe všeč punce (to je precej novo na pisalnici).
Res sta me navdušili, komaj čakam naslednji del!
(In proooosiiiimmmm, pišita daljše dele)
Res sta me navdušili, komaj čakam naslednji del!
(In proooosiiiimmmm, pišita daljše dele)
2
Moj odgovor:
Nevem1234
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
UMETNIŠKA GIMNAZIJA
Hej js sm 9. razred pa se rabm za srednjo odločt. Mislm sicr da bom šla na gimnazijo sam igram tud violino pa sm sam tk razmišlala če bi šla mogoč na umetniško gimnazijo v Novem mestu. A kdo mogoč ve, če je v Novem mestu tutumetniška gimnazija ker sm najdla razpis za leto 2010/11 sam za letos pa ne. Tk da a mogočm kdo ve kej o tem al pa če so preizkusi nadarjenosti pa če je težko, kakšen je ta preizkus, a morš znat teorijo pa na inštrument neki zaigrat in kaj moraš zaigrat, npr. za violino? Zk ful bi mi pomagal, lahko tut napišete če ste mogoč v Ljubljani na konservatoriju al pa kšni drugi umetniški gimnaziji.Pa kaj je razlika konservatorij pa umetniška gimnazija? Pa najbolj pomembno kakšni so preizkusi nadarjenosti pa če so izi za opravit al moraš res znat?
