PETEK, 4. 2.
18:38, moja soba

Mislila sem, da bo Pija znorela. Bilo pa je ravno obratno. Preberite, kaj se je zgodilo:

Nekaj minut čez štiri je pri vratih pozvonila Pija. S cmokom v grlu sem ji odprla, saj mame ni doma.
»Živjo,« je rekla. »Upam, da si bolje.« »Sem, hvala« sem se nervozno zasmejala. »Na tebi je nekaj drugačnega,« je ugotovila, ko se je vsedla za mizo v kuhinji. Razgledala se je po sobi: »Čisto vse po starem.« »Niti ne,« sem še rekla in se vsedla na stol nasproti nje.
»O čem si želela govoriti z mano?« je takoj prišla k stvari Pija, med tem, ko si je postregla s piškoti iz mize.
»Hm...Najprej naj ti povem, da je vse to resnica,« sem začela. »Včeraj me je obiskal oče.« »O, uau, srečnica. Kaj je rekel?« je bila Pija vsa navdušena.
»Ko bom imela petnajst let, bom odšla na Akademijo za vampirje v neki dvorec v Avstriji.«
»Kaj?!« je bila šokirana. »A ti to resno?!« Ne da bi počakala na moj odgovor, je nadaljevala: »Tvoj oči je vampir! Mega! Srečnica! In kako veš, da si vampir?«
Ob njenem navdušenju, sem se morala nasmehniti. Proti njej sem potisnila kopijo brošure Kako veš da si vampir. Opisala sem ji še potek današnjih dogodkov. Od srca sva se nasmejali, ko sem ji povedala, kako je Danijel poletel.
Čez nekaj časa, je Pija pripomnila: »Za najboljšo prijateljico imam vampirja!« Spet sva bruhnili v smeh.

Res sem vesela, da imam takšno prijateljico. Takšno, ki je prijazna, me podpira in ceni, čeprav sem na neki način pošast.
_______________________________________
Evo, nov del!
Povejte kaj si mislite!
Vaša Arti