Pisalnica
Heyy, tu je nov del Varuhov Knjig!:blush:
1.Poglavje:Kriza
Veraj sem bedela celo noč. Veste,res da Srha ni več,ampak ima ljudi ki se strinjajo z njim. Tem ljudem pravimo Srhljive Knjige ali krajše SK (eskej) Včeraj zvečer so se pritihotapili v knjigo in na glavno tablo prelivali grde stvari. Ko smo s starši to ugotovilo smo morali celo noč delati da bi dali grde stvari ven. To ni kar tako. Najprej smo morali oceniti škodo da smo vedeli kako veliko moč smo lahko uporabili. Kajti Varuhi Knjig imaml Moč. Moč čustev. Čustva lahko nastavimo (Ko rečem nastavimo se zdi kot robot ampak ne pozabi da sploh nismo podobni robotom!) na veliko,srednjo ali malo moč. Vedno uporabljaml srednjo moč. Če je kriza uporabljamo veliko. Malo pa res malokrat uporabljamo. To imamo ponavadi nastavljeno ko ne pišemo. In ne pozabite da tudi domišljije ne dobimo kar tako. Domišljijo se dobiva sproti. Odvisno je koliko delaš domišljiske vadbe. Domišljiska vadba je igra ko moraš nekako narediti zgodbico čim bolj domišlisko. Te vadbe delamo petkrat na dan. Zjutraj,dopoldne,opoldne,popoldne,zvečer.Tu ni nobene moči. Torej, celo noč nisem spala ker smo popravljali zgodbo predem jo nekdo prebere. Bila sem čisto izčrpana. Šla sem do glavnega zaslona da preverim zadnje podrobnosti. Ko sem se želo bližala sem videla Ellie. Zgledala kot da jo je nekaj na smrt prestrašilo. Stekla sem k njej.
"Ellie, Ellie. Poglej me. Kaj se je zgodilo?" Gledala sem jo. Ellie se ne počasi obrnila k meni. In odprla usta.
"Ah,nič. Samo zdelo se mi je da sem videla SK." Mi je razložila. To se velikokrat zgodi. Šla sem do zaslona in pregledala. Vse je bilo v najlepšem redu. Potem pa je k meni prišla Ellie.
"Izvoli. Tole sem našel..khm..našla na tleh pri sobah. Ti je všeč? Tboj je." Mi je veselo rekla. Istegnila je roko. V roki je držala čudovit kamen. Zgledal je kot diamant. Takoj sem ga vzela. Čudovit je bil! Šla sem že do sob pa sem se spomnila sem se da sem pozabila pisalo. Vrnila sem se do table. Videla sem Ellie. Spet je prestrašeno stala. Šla sem do nje.
"Ellie, nobenega SKja ni. Ne skrbi. In res ti hvala za kamen!" Sem jo potolažila.
"Kakšen kamen? Nikoli ti nisem dala kamna." Me je začudeno pogledala.
Lp,PK
1.Poglavje:Kriza
Veraj sem bedela celo noč. Veste,res da Srha ni več,ampak ima ljudi ki se strinjajo z njim. Tem ljudem pravimo Srhljive Knjige ali krajše SK (eskej) Včeraj zvečer so se pritihotapili v knjigo in na glavno tablo prelivali grde stvari. Ko smo s starši to ugotovilo smo morali celo noč delati da bi dali grde stvari ven. To ni kar tako. Najprej smo morali oceniti škodo da smo vedeli kako veliko moč smo lahko uporabili. Kajti Varuhi Knjig imaml Moč. Moč čustev. Čustva lahko nastavimo (Ko rečem nastavimo se zdi kot robot ampak ne pozabi da sploh nismo podobni robotom!) na veliko,srednjo ali malo moč. Vedno uporabljaml srednjo moč. Če je kriza uporabljamo veliko. Malo pa res malokrat uporabljamo. To imamo ponavadi nastavljeno ko ne pišemo. In ne pozabite da tudi domišljije ne dobimo kar tako. Domišljijo se dobiva sproti. Odvisno je koliko delaš domišljiske vadbe. Domišljiska vadba je igra ko moraš nekako narediti zgodbico čim bolj domišlisko. Te vadbe delamo petkrat na dan. Zjutraj,dopoldne,opoldne,popoldne,zvečer.Tu ni nobene moči. Torej, celo noč nisem spala ker smo popravljali zgodbo predem jo nekdo prebere. Bila sem čisto izčrpana. Šla sem do glavnega zaslona da preverim zadnje podrobnosti. Ko sem se želo bližala sem videla Ellie. Zgledala kot da jo je nekaj na smrt prestrašilo. Stekla sem k njej.
"Ellie, Ellie. Poglej me. Kaj se je zgodilo?" Gledala sem jo. Ellie se ne počasi obrnila k meni. In odprla usta.
"Ah,nič. Samo zdelo se mi je da sem videla SK." Mi je razložila. To se velikokrat zgodi. Šla sem do zaslona in pregledala. Vse je bilo v najlepšem redu. Potem pa je k meni prišla Ellie.
"Izvoli. Tole sem našel..khm..našla na tleh pri sobah. Ti je všeč? Tboj je." Mi je veselo rekla. Istegnila je roko. V roki je držala čudovit kamen. Zgledal je kot diamant. Takoj sem ga vzela. Čudovit je bil! Šla sem že do sob pa sem se spomnila sem se da sem pozabila pisalo. Vrnila sem se do table. Videla sem Ellie. Spet je prestrašeno stala. Šla sem do nje.
"Ellie, nobenega SKja ni. Ne skrbi. In res ti hvala za kamen!" Sem jo potolažila.
"Kakšen kamen? Nikoli ti nisem dala kamna." Me je začudeno pogledala.
Lp,PK
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super je!! Komaj čakam na nov del!!:kissing_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart:
Lp, Bad girl:yin_yang::sparkling_heart:
Lp, Bad girl:yin_yang::sparkling_heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ja, super je! Edino kar me zanima je to, kako ima lahko ta objava 45 lajkov in 15 ogledov???????
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
lpu
1
Moj odgovor:
volkulca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
osamljenost?
hej!
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(54)
Vesela šola me ne zanima.
(85)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(149)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(55)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Kok si to lepo napisala!!!!!!:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::
Zaradi revije v kateri je pisalo za nek natečaj ...