Tu je nov del. Že dolgo ga nisem napisala ampak zdaj sem ga. Bom pa zdaj res manj objavljala ker grem v šolo.

3.Poglavje:Družina
Razgledala sem se po okolici. Nikogar nisem poznala. Kako se bom vrnila v knjigo? Mamo bo verjetno zagrabila kap. In boga Ellie. Če je Srh še v njej ji lahko srh kaj naredi. Če je Srh v eni osebi več kot dva meseca. Prava oseba izumre. Srh dobi videz nje. Moram jo rešiti in zato moram prej v knjigo vendar ne vem kako…Verjetno se lahko vrnem s tistim kamnom, ampak kje je? Mogoče je v knjižnici. Odhitela sem v knjižnico in se zaletela v tisto punco.
»Oh, dajno! Malo pazi!« Je jezno rekla. Zraven nje je bil fant.
»Živjo, jaz sem Dean, to pa je Tifanny.« Je prijazno rekel fant.
»Živjo.« Je rekla in se namuznila. Obrnila se je proti Deanu in mu z ustnicami nakazala naj gresta. Obrnila sem je in odšla. Dean je šel zanjo. Obrnil se je k meni in z ustnicami izoblikoval »Oproti« Nasmehnila sem se mu. Odšla sta. Neka druga punca je prišla v sobo. Ko je šla mimo Tifanny je Tifanny zavila z očmi. Dean pa ji je namenil pogled »Kaj češ..« Prišla je do mene.
»O, živjo! April. Pa ti?« No, vsaj ta je bila prijazna.
»Jules. Me veseli.« sem ji rekla.
»Mama me čaka, moram iti. Adijo!« Pomahala mi je. Opazila sem da je pozabila nahrbtnik. Prijela sem ga in stekla predem bi odšla.
»April! April! Počakaj! Tvoj nahrbtnik!« Njena mama me je opazila in namignila april. April je pogledala skozi okno in se udarila po čelu. Prišla je k meni.
»O, hvala ti, Jules! Ta nahrbtnik je zelo pomemben! Res ti hvala!« Dala sem ji nahrbtnik, nato pa je iz avta prišla njena mama.
»Živjo, jaz sem Aprilina mama. Ime mi je Amanda, reči mi Ama.« Je prijazno rekla Ama.
»Em, živijo.« sem rekla malce sramežljivo.
»Rabiš prevoz do doma?« Me je prijazno vprašala.
»No, pravzaprav nimam doma…tudi staršev ne.« Tole bo še ogromno laganja.
»O, sta na počitnicah?« Me je April veselo vprašala.
»Ne! Nimam družine! Nimam doma! In nisem napočitnicah!« sem zakričala. Vlile so se mi solze. Hočem moja mamo! Hočem mojo družino in moj pravi dom! Ne zdržim več! Moram domov! Moram! Začela sem teči. Tekla sem do križišča. Nato je pridrvel avto. Zadel me je močam udarec in padla sem po tleh.

To je to! Hvala ker si prebrala!
#StisniLikeZaMojLepšiDan