Pisalnica
Učiteljica je seveda mogla govoriti v tem. Govorila je o srednji šoli. To mi gre na živce. Močno na živce. Saj sami znamo in vemo kaj želimo in kako. Seveda je tudi naša razredničarka in je morala govoriti o tem. Jaz je nisem poslušala in gledala Lano kako se prikupno smeji Samu. Seveda se ji je zdel najlepši fant na šoli. Vsi fantje so nori nanjo. Kot vedno ona. Ona mora biti vedno glavna. Vsi fantje so pod njenim nadzorom kot cucki se podijo za njo. Razen seveda Tim moj dvojček. Mislim, da ste zelo presenečeni, da sem prijateljica s Timom. Seveda sem. On mi je vedno ob strani in jaz njemu. Poleg tega pa je Inisin fant. Kako lep parček sta. On ima blond lase in veliko postavo, ki Ines zagotovo prekrije. Ona pa je malo manjša in rjavolasa z oranžkastimi prameni. Vedno, ko pomislim nanju si rečem vav! Kdaj tudi blagor. Nikoli pa nisem ljubosumna, saj bo ljubezen že prišla. Tako pa tako se bliža srednja in novi ljudje in lepši fantje. Še en teden pa bo konec osnovne šole in konec tečnih učiteljev in sošolcov.
Svoboda!
Svoboda!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
tut ta del mi je usec:heartpulse:
zanima me kaj bo na sredni:eyes:
zanima me kaj bo na sredni:eyes:
2
Moj odgovor:
***
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Stiska
<3
vsakodnevno pretvarjanje, da sem vredu, nasmeh na obrazu kljub veliki stiski. Ko pa sem sama se samopoškodujem, vsak dan. Bolje bi bilo če nebi obstajala. Nič več nima smilsla, nič. vsakodnevni glavoboli. Včasih občutim žalost, tesnobo ali strah, včasih pa sem samo prazna. Konstantne slabe misli. Imam pomoč in podporo ampak nihče ne ve zares kako hudo je. Ne zmorem tega pritiska družbe in pritiska sama sebe. Kako tezko je iti čez vsak dan. Ničesar več se ne veselim, vse je naporno. Pogosto jokam. Nočem jesti ker sem debela ampak moram, nimam izbire. Ne vem kako naprej.
vsakodnevno pretvarjanje, da sem vredu, nasmeh na obrazu kljub veliki stiski. Ko pa sem sama se samopoškodujem, vsak dan. Bolje bi bilo če nebi obstajala. Nič več nima smilsla, nič. vsakodnevni glavoboli. Včasih občutim žalost, tesnobo ali strah, včasih pa sem samo prazna. Konstantne slabe misli. Imam pomoč in podporo ampak nihče ne ve zares kako hudo je. Ne zmorem tega pritiska družbe in pritiska sama sebe. Kako tezko je iti čez vsak dan. Ničesar več se ne veselim, vse je naporno. Pogosto jokam. Nočem jesti ker sem debela ampak moram, nimam izbire. Ne vem kako naprej.
Vprašanje
Kaj bi raje za darilo ob naročnini za Pil?
Beležko, takšno, kot je bila pretekla leta.
(59)
Velik stenski poster s Šnofijem in Pepco, kjer bi bil napisan tudi šolski koledar po dnevih.
(69)
