V PREJŠNJEM DELU:
Ko prideva do zobozdravnika se uležem na zobozdravniški stol. Vstopi zobozdravnik in še zadnjič pogoltnem slino preden mi jo izsuši iz ust. Nato mi pregleda zobe in se, kot je že mama pojasnila pripravi, da bi mi nadomestil zobni aparat. Ravno se obrne, da bi si vzel pripomoček, ki ga raje ne bi videla, ko si zaželim, da bi bila kjer koli drugje kot tam. In nato...
________________________________________________________________________________________________

Ko se spet zavedam mojega telesa, se obrnem in vidim malo šokiranega in malo presenečenega obraza. Drugih čustev ne morem razbrati. >>Hej...<< se malce živčno nasmehnem Calebu. Njegov prijatelj izgleda tako pretreseno, kot, da je videl nesramno govorečo mačko (kar je zelo podobno, kot če vidiš, da se nekdo ravno teleportira ob tebe in praznega zraka). >>Zdejle bi blo fajn vedet OD KJE SI PRIŠLA!<< panično reče Jake (Calebov najboljši prijatelj). >>Prosim pridi za mano<< hitro reče Caleb in že odhiti do (verjetno njegove sobe). >>Čakaj!<< hitro zakličem za njim >>moram iti nazaj do zobozdravnika! Moja mami bo znorela, ko ugotovi, da me ni!<< nato pa hitro stečem za Jakom. >>Okej... torej kje naj začnem<< razlagam, ko me Caleb in Jake (malce neučakano) prisilita, da jima povem, kako se lahko teleportiram. >>Vidim to v tebi<< reče Caleb in Jake ga pogleda, kot da je trčen.>>Mislim<< razloži Caleb svojo malce čudno izjavo >>lahko vidim čustva ljudi in očitno tudi njihove super moči, a verejtno se tega nisem zavedal, ker še nikoli nisem videl nobenega s super močmi<< sped zadiha Caleb, ko nama že začudenima sošolcema razloži vse to. >>No jaz se lahko teleportiram, ko pomislim na drug kraj in si zaželim biti tam.<< jima razložim in nato dodam >>mislim, da bi morala iti nazaj do mame. Super jo bo skrbelo, ko ugotovi, da me ni.<< >>Ja pojdi je zamišljeno rekel Caleb<<. V glavi sem si zamislila zobozdravniško ordinacijo in spet je nazaj prišel tisti, že kar znani občutek.
________________________________________________________________________________________________

>>Kje si bila?<< me vpraša mama, ki je videti zelo zaskrbljeno, ko se voziva v avtu. >>Emm…na wc-ju<< hitro iztrelim prvi prostor, ki mi kane na pamet. >>Okej<< reče mama in se mi nasmehne. Jaz pa se ji na silo nasmehnem nazaj.
________________________________________________________________________________________________

Ko pridem domov takoj pokličem Stephanie in jo vprašam, če lahko pride k meni. Trenutek, ko stopi v mojo sobo ji nakažem naj se usede na mojo postelji in naj bo tiho. >>Zakaj moram biti tiho?<< me vpraša. >>Zato ker naju lahko slišijo starši<< ji razložim in ji povem celo zgodbo: kako sem se prvič teleportirala, kako sem se po pomoti teleportirala do Calebove hiše, kjer nama je z Jakom razložil, da lahko vidi čustva in super moči in kako sem se teleportirala nazaj do zobozdravnikove ordinacije vmes, ko je mama spala. Stephanie me posluša in opazim kako navdušeno me gleda. >>Veš kaj to pomeni?<< me vpraša, ko končam z govorjenjem. >>Ne...ali bi morala?<< jo vprašam začudeno. >>Seveda<< reče >>to pomeni, da lahko greš kamorkoli hočeš in to zastonj!<<. >>Mislim, da si preveč navdušena nad tem<< jo okaram in se šele zdaj spomnim, da je Caleb rekel naj se oglasim pri njemu takoj, ko lahko, tik preden sem se teleportirala nazaj. >>In<< prekinem Stephanie, ko začne sanjati, kam vse bi lahko šle. >>Mislim, da morava obiskati Caleba<< >>...in o ja lahko bi šle na Florido...čakaj kaj?<< a je že prepozna. Primem jo za roko in si v mislih naslikam Calebovo sobo. Ko spet odprem oči sva v njegovi sobi, na postelji pa sedita Jake in Caleb ter se pogovarjata. >>Ali se prosim lahko nehaš tako neopazno teleportirati pred menoj?!<< me še vedno prestrašeno vpraša Jake. >>In nisem vedel, da boš pripeljala družbo<< doda in se zazre v Stephanie. >>Vseeno je<< hitro reče Caleb preden Jaku zabrusim naj utihne in, da to ni o njem. >>Glavno je, da si tu ker ti nujno rabim nekaj pokazati<< nadaljuje Caleb. >>Kaj je tako nujnega?<< ga vprašam in nato odpre svojo omaro.
________________________________________________________________________________________________

>>Oprosti<<, so zadnje besede, ki jih slišim nato pa tema...
________________________________________________________________________________________________

Spet se je končalo malo bolj napeto in upam, da ste uživali v branju! Imejte lep teden!