Torej zmagal je naslov...
Pobeg iz gradu

1.poglavje
Bilo je jutranje poletje in z čokoladno lučko v roki sem razmišljala.
Bilo mi je dolgčas.

In sem razmišljala...
In razmišljala....
In razmišljala...
Toliko sem razmišljala da mi je kapljica sladoleda padla na tla.
In ta trenutek, točno ta trenutek sem se spomnila.
Odšla bom k babi.


Hitro sem to sporočila mami, spakirala kovček z oblačili, polizala lučko in odhitela na avtobusno postajo. Ker moja babi seveda živi eno uro z avtom proč od tu, v majhni hišici v vasi. In tako sem 15 minut hodila do postaje.
Ko sem prišla do nje pa sem ugotovila žalostno stvar.
Ne!!!!!!!!
Pozabila sem kartico!!!
Ker se mi ni dalo iti nazaj sem tja odšla kar peš.
Čez 30 minut pa sem že sopihala. Bila sem utrujena.
Odločila sem se da še ustavim na bližnjem travniku.
Ulegla sem se pod drevo, na tleh pa zagledala ključ.
Ojoj ojoj.
Ta ključ res ni bil navaden....
Hahahahh.
Na njemu je bila narisana zadnjica.:joy::joy::joy:
Odločila sem se da ga shranim.

Malo kasneje pa sem odšla naprej. Hodila sem že dolgo časa, po resnici povedano cel dan da se je začelo že temniti.
Izgubila sem se. Čisto zares.
Pri geografiji sem res prava zver. Najbrž sem namesto na sever hodila na jug.

Nič.

Bila sem res obupana, ampak odločila sem se da bom tam prespala.

Po kovčku sem iskala stvari, ko sem ugotovila, da nimam nič za jesti.
To je bila slaba stvar, ampak zdaj sem vedela zakaj se je kovček tako težko zaprl. Notri je bil šotor:wink::wink:
Vsa presrečna sem ga začela sestavljati, ko sem ugotovila, da ga sploh ne znam sestaviti.
A po golgem mučenju mi je le uspelo.
Ojojoj.
Notri je bil še en ključ. Na njemu pa je bilo narisano srce. :heart_eyes::heart_eyes:
Hitro sem ga shranila v škatlico,zraven prejšnjega.
Potem pa sem se zavila v oblačila in poskušala zaspati.






Okej
To je to za prvo poglavje zdaj pa še vprašanje:
Kdo bo naslednjič glasen?
A) majhna deklica
B) stari kmet
C) skupina mojih vrstnikov
L. P.
Ana Rao