Ola!
Smo že pri šestnajstem delu! Ne vem, kako dolgo še bom objavljala, tako da ne bit presenečeni če bo to eden zadnjih delov. Kljub temu pa uživajte v branju in pokomentirajte! <3
~~~
Prejšnjič:
Obrnila sem se proti njemu in mu hotela razložiti situacijo, ko me je znova poljubil. Njegove ustnice so bile tako mehke in tople, da bi v njegovem objemu ostala večno, a je njegov poljub v moje srce zarezal ostro bodalo. Bolela me je misel na to, kar bom storila, a nisem imela izbire.
___
''Gal,'' sem zamrmrala med poljubom in se mu skušala izmuzniti iz objema. ''Poslušaj me, prosim.''
Kakor, da bi ga stresel električni pastir, je odmaknil svoje ustnice z mojih in stopil korak nazaj.
''Ne moreva biti skupaj, kajne?'' je čez nekaj časa s povešenim pogledom tiho vprašal
''Ne,'' sem zašepetala.
Po licih so mi stekle solze. Srce se mi je trgalo ob tej misli.
''Nočem, da te ubijejo, Gal. Žal mi je, vendar ne smeva. Res mi je žal.''
V bolečini sem zdrsnila ob deblu na tla. Želela sem si ga, vendar ga nisem smela spraviti v še večjo nevarnost. In on je to vedel. A ni mogel sprejeti.
''No, adijo,'' je s hripavim glasom rekel, se obrnil in odšel mimo mene.
Ko nisem več slišala njegovih korakov v travi, sem planila v jok. Takšne bolečine nisem čutila že leta.
***
Z zaprtimi očmi sem brezvoljno ležala na postelji. Posušeni sledovi solz so mi krasili lica, razpokane ustnice pa so bile željne vode. Misel na Gala mi ni dala miru, čeprav se je Julija vneto trudila preusmeriti mojo pozornost.
»Preboleti ga moraš,« mi je že stotič rekla, medtem ko se je vrtela na mojem pisarniškem stolu.
Odprla sem oči in se obrnila na bok.
»Ne morem, Julija. Preprosto ne morem ga pozabiti po tem poljubu,« sem obupano dejala.
Julija je utrujeno zavzdihnila in se prenehala vrteti.
»Sofija, samo še slabše bo, če se ne boš skulirala. Ne pozabi, da si ga ti zavrnila,« je rekla in vstala.
»Nisem ga zavrnila,« sem ji zatrdila. »Le začasno ne moreva biti skupaj. Vsaj zdi se mi tako, ker se ne morem spomniti, zakaj mu nisem dala priložnosti.«
Julija je sedla k meni na posteljo in me z nelagodjem v očeh pogledala.
»Glej, vem da si že tako ali tako žalostna in te nočem še bolj prizadeti, ampak se mi zdi, da Gal…«
Sredi stavka se je ustavila, kakor da bi ji besede obtičale v grlu.
»Da Gal kaj?« sem previdno vprašala.
»Da Gal misli, da je med vama do smrti zaključeno.«
Zadnje besede so me zadele v srce kakor smrtonosna puščica. Bolečina se mi je razlezla po celem telesu; v vse možne kotičke, ki so obstajali. Solze so mi ponovno spolzele po licih in nisem se trudila, da bi jih obrisala.
»Oprosti,« sem zaslišala Julijo med hlipanjem. »Res mi oprosti, ampak sem morala to storiti. V dobro vseh nas.«
Dvignila sem glavo in se ozrla k njej. Sedela je na robu postelje in živčno mečkala rokav svoje majice.
»O čem govoriš?« sem počasi vprašala in si obrisala solze.
»Jaz…samo zavarovati sem te hotela. Nič drugega,« je obupano rekla.
»S čim?«
Preplašeno se je obrnila k meni in izdavila: »S tem, da sem te s svojimi mislim prepričala, da si zavrnila Gala.«
Zastal mi je dih. Česa takšnega od nje ne bi nikoli pričakovala.
»Zakaj?« sem ogorčeno vprašala, ko se mi je povrnil dar govora.
»Ker se nisi zavedala nevarnosti, Sofija! Če bi vidva pristala skupaj, bi bili verjetno zdaj že vsi mrtvi!«
»Pretiravaš!« sem vsa iz sebe rekla.
Julija je samo skomignila z rameni in mi obrnila hrbet. Jaz sem še vedno v šoku sedla in se zamislila.
»Kako si sploh vedela za moje namene?« sem jo po nekaj trenutkih tišine vprašala.
»Ni trenutek za pojasnjevanje,« je brez pogleda odvrnila.
»Kdaj pa bo? Pred najino smrtjo, ko bo že vse prepozno? Boš takrat povedala, kar si mi zamolčala?« sem se posmehnila.
»Sofija, to ni hec! Tudi ti si mi ogromno stvari prikrila. Na primer tvojega zmaja na roki, ki ga vztrajno prekrivaš s pudrom! In samo toliko da veš! Ni vse tako, kot misliš da je!« mi je zabrusila.
Osuplo sem se zastrmela vanjo in si z dlanjo podzavestno zakrila zapestje.
»Kako dolgo že veš za to?« sem osramočeno zamomljala z obrazom uprtim v roko.
»Od sestanka dalje,« je hladno odvrnila.
Ton v njenem glasu me je zmotil in nisem mogla ostati mirna, čeprav sem si želela, da bi bila.
»Nimaš razloga za jezo, « sem ji zajedljivo rekla in očistila puder s kože. »Konec koncev bi morala biti jezna jaz, ne ti.«
Zaslišal se je vzdih, nato pa je v obrambo dejala: »Samo dobro sem ti želela. Že od začetka.«
Prhnila sem v znak neodobravanja in vstala.
»Dovolj o tem,« sem rekla in se postavila pred Julijo.
Ko je dvignila pogled, sem dodala: »Greva nekaj pojest.«
***
Ko sva prišli v kuhinjo, sem na štedilnik hitro pristavila posodo napolnjeno s hladnim mlekom. Iz keramične posodice za kuhalnice poleg kuhinjske plošče sem vzela metlico in na vsake toliko premešala belo tekočino.
»Vidiš tisto kuharsko knjigo,« sem še vedno osredotočena na mešanje na slepo pokazala s kazalcem v smer kuhinjske omarice. »Vzemi jo s police in poišči stran 14. Na njej je napisan družinski recept za palačinke.«
Julija je ubogljivo prikimala in storila, kar sem ji naročila. Kuharsko knjigo je položila na leseno mizo in poiskala recept. Nato je sedla na stol in začela mrmraje brati.
»V maso primešate kašo kateregakoli sadja?« je po nekaj minutah s knjigo na kolenih vprašala.
Obrnila sem se k njej in poškilila v recept.
»Če tako tam piše, potem je verjetno res,« sem negotovo odvrnila.
»Bi te motilo, če bi prebrala celotno kuharico?«
Odkimala sem in se posvetila dalje kuhanju. Iskreno me ni brigalo, kaj je počela, dokler nisva prišli v ponoven konflikt.
Zavzdihnila sem ob misli na najin prejšnji pogovor in povečala temperaturo na lenem štedilniku. Slišala sem šelestenje listov v ozadju in vedela sem, da jo navdušuje prebiranje receptov, ki so jih leta nazaj zapisale moje babice.
»Je kaj zanimivega?« sem jo vprašala, ko že nekaj trenutkov nisem slišala obračanja stranic.
»Julija?«
Obrnila sem se in šokirano obstala na mestu. Julija je okamenelo strmela v kuharsko knjigo brez kakršnegakoli znaka življenja. Njeni očesni zrkli se nista premikali v ritmu branja, prsni koš se ji ni dvigal in spuščal v tempu njenega dihanja, a vendar je trdno, kakor skala držala knjigo v svojih rokah.
~~~
Torej povejte mnenje o preobratu in nekaterih skrivnostih, ki so se razkrile. Zdaj bo postalo bolj napeto, a nisem čisto ziher, kdaj bom objavila nov del. We'll se...

Se beremo,
Cookies