S platnom v roki hitro odklenem vrata, vstopim in jih nazaj zaklenem. Idris še ni doma. Zakorakam v shrambo, vzmam lestev in si jo namestim ob steno.

Vzamem svinčnik in zarišem majhno sivo piko na steno v dnevni sobi. Odidem nazaj v shrambo in vrnem se z vrtalnim strojem.

Še enkrat pogledam platno in piko na steni. Ne morem se zadržati. Bila sem trdno odločena, da bom platno obesila na steno, a se zlomim.

Vbistvu me zlomi tema, ki je premagala odločnost. Na obrazu spet lahko vidim star leden pogled, ki ga opazujem že celo večnost.

Dovolj imam! Vzamem platno in ga zbrišem v smetnjak. Ne zdržim več. Stečem v kuhinjo in vzamem nož. Tema me prežema bolj kot kadarkoli. In jaz jo ubogam.

Nož naslonim na svojo roko. Pustim, da zdrsi po koži. Ni mi mar. Ugledam svoj odsev. Leden pogled, brezizrazen izraz in zvozlani lasje. Stara jaz odločno strmi v nož. Konico približam glavni žili.

Si bom resnično naredila kaj takega? Bom res poškodovala svoje telo? Se bom kar tako uklonila temi?

Zaznam neodločnost. Pol mojega telesa želi uporabiti nož in si zadati bolečino, druga polovica pa želi pospraviti nož in na steno namestiti platno, ki leži pri smetnjaku.

Trdneje primem nož in pomislim na prvo možnost. Si bom res zadala bolečino? Je ne čutim že dovolj?

Vdam se. Pospravim nož in se vrnem k smetnjaku. Slika je malce opraskana, a se v redu drži. Le kaj bom rekla Idris? Bom ji povedala resnico ali natvezila laž? Za zdaj je laž boljša odločitev.

Zavrtam v steno in noter vtaknem žebljiček. Platno namestim in si ga ogledam. Spet me prevzame tema, a se prisilim, da je ne snamem.

Opotečem se na fotelj in izginem v črnino mojih sanj.


Hej!
Tretji del Vodnega prekletstva je tukaj! Uživajte! :blush:
Lexi