Hitro sem odprla omaro in v kovček ki sem si ga pripravila, zmetala nekaj cunj. Nato sem skočila v kuhinjo po nekaj hrane in pijače, ker – nikoli ne veš, kajne?
Največ dela mi je vzelo pismo za mamo, ki sem ga na koncu pustila na mizi v kuhinji.
Draga mami!
Res ne vem kaj naj ti rečem. Kot prvo, nisi kriva ti in nikoli ne boš. V življenju se lahko zgodi veliko nepredvidljivih stvari. No, meni se je ena večjih in zato odhajam. Ne skrbi, nisem sama. Alex je z mano. Prosim, ne išči me, tako mi boš naredila veliko uslugo. Vrnila se bom. Obljubim. Ti samo poskrbi zase in ne kliči policije.
Rada te imam,
tvoja Katie
Ko sem s torbo na rami zapirala vhodna vrata, sem mislila na mamo in očeta in vse lepe trenutke ki smo jih preživeli skupaj kot družina. Vendar sem morala pohiteti, saj me je Alex čakal zamujala sem že deset minut. Stekla sem čez Dawleyeve ulice do parka, ter tam zagledala Alexa, ki se je živčno prestopal. Ko me je zagledal, se je sprostil.
»Oprosti. Zamudila sem se s pismom.« Sem mu razložila zamudo, on pa je le pokimal in mi pomignil, da odideva globlje v gozd. Tam mi je razložil.
»Potovala bova peš. No, skoraj. Spremenil se bom v volkodlaka in ti boš sedela na mojem hrbtu.
»Se lahko spremeniš v volkodlaka tudi ko ni polne lune?« Sem ga presenečeno vprašala.
»Le če imaš amulet Mesečnega volka.« Mi je razložil Alex. »Je najbolj dragocena stvar v svetu volkodlakov.« Ob tem je izza srajce potegnil prečudovit amulet z volkodlakom ki sedi na luni.
»Vidim, da ti je všeč.« Je rekel Alex. Pokimala sem. »Mimogrede,« je dodal, »Črno-vijolična ti bolj pristaja.« Pokazal je na moje lase.
»Se strinjam.« Sem mu odgovorila. »Torej, kakšen je načrt?«
»Načrt je v glavnem priti do tropa in se dogovoriti za sprejem naju obeh. Se strinjaš?« Je razložil.
»Kakšen pa je trop?« Sem ga vprašala.
»No, sestavlja ga do deset volkodlakov, ki skupaj živijo in lovijo in podobno. Večinoma si v tropu z vrstniki, še posebej če nisi bil rojen kot volkodlak.« Mi je razložil.
»Pa si bil ti rojen kot volkodlak?« Sem ga vprašala.
»No, … zapleteno je. Sem nekako izobčenec. Moj oče je volkodlak, mama pa ne. Mama me je zapustila očetu, ker me ni mogla imeti, oče pa me je vrgel iz tropa, takoj ko sem bil star zadosti, da preživim sam. to je recimo pri petih letih. Njegova družina ni nikoli sprejemala mešane krvi. Zato sem sam. No, ne čisto sam. Imam trop vrstnikov in odkar sem spoznal tebe, je svet veliko lepši.« Je povedal. Namenila sem mu svoj nikoli-ne-bova-skupaj-in -ti-to-veš pogled, on pa mi je vrnil njegov nikoli-ne-reci-nikoli pogled. Nato sva se odpravila.
Vzela sem vse najine torbe, Alex pa je začel svojo preobrazbo. Amulet je stisnil v roki, da so mu členki pobledeli, napenjal je vse mišice svojega telesa. Nenadoma se je začel spreminjati. Oblika glave se je – na videz boleče – spremenila. Dlani in stopala so se spremenila v velike tace. V nekem trenutku je pred mano stal Alex, v drugem trenutku pa … No, Alex, vendar kot volkodlak.
»Splezaj name. In ne pozabi vseh torb.« Je rekel v obliki pasjega laježa, vendar sem ga razumela. Pokimala sem, pograbila torbe in splezala na njegov velik hrbet. To ni bil preveč lahek podvig, saj so bile torbe težke, njegov hrbet pa visok, saj je bil sam velik. Vseeno mi je na koncu le uspelo, uspešno sem splezala na Alexov hrbet, z vsemi torbami vred.
»Trdno se drži.« Mi je še rekel, preden sva šla. »Ker bo šlo precej hitro.« Nato je stekel. Sprva me je skoraj odpihnilo, vendar sem se navadila. Moji rjavo pobarvani lasje so mi plapolali v vetru. Paziti sem morala, da mi ne odpihne torb, vendar je bil občutek kljub temu božanski. Veter mi je mršil lase in uživala sem, kot še nikoli, zato mi je bilo žal, ko se je Alex ustavil.
»Zavohal sem trop.« Je rekel. »Vendar so sledi že stare. Poskusil jim bom slediti, čeprav so že slabe. Sva pa lahko prepričana, da so šli v to smer.«
Pokimala sem. »Torej, greva za njimi?« Sem vprašala.
»Ja. Lahko poskusiva. In, mimogrede, če so ti te torbe težke, jih lahko nekako priveževa na moj hrbet.« Je še dodal. V enem od nahrbtnikov sem poiskala vrv in nekako povezala vse torbe, da so trdno stale na Alexovem volkodlačjem hrbtu. Še sama sem se povzpela na hrbet in ponovno je stekel. Sedaj sem se počutila veliko bolj svobodno, ker mi ni bilo treba skrbeti za vse te torbe. Res sem se lahko prepustila uživanju v hitrosti ki sva jo dosegala, in ni bila tako nizka. Držala sem se vrvi, da me ne bi odpihnilo s hrbta. Alex je vohal sledi tropa in tudi jaz sem jih. Očitno se mi je, odkar sem volkodlak zgodilo kar nekaj stvari: nova barva las in tatu, poleg tega bolje slišim, voham in hitreje tečem. Pa le ni s to volkodlačjo zadevo ves pekel. Počasi mi je celo postajalo vse skupaj všeč. In postajala sem utrujena. Iz svoje torbe sem izbrskala odejo ki sem jo vzela, ter se z njo zleknila na dirjajočem se hrbtu. Ni bilo strahu da bi padla, ker sem se privezala na vrvi, ki so držale torbe. Zaprla sem oči in utonila v globok spanec.
P.S.: Srečno novo letoooo!!!
Največ dela mi je vzelo pismo za mamo, ki sem ga na koncu pustila na mizi v kuhinji.
Draga mami!
Res ne vem kaj naj ti rečem. Kot prvo, nisi kriva ti in nikoli ne boš. V življenju se lahko zgodi veliko nepredvidljivih stvari. No, meni se je ena večjih in zato odhajam. Ne skrbi, nisem sama. Alex je z mano. Prosim, ne išči me, tako mi boš naredila veliko uslugo. Vrnila se bom. Obljubim. Ti samo poskrbi zase in ne kliči policije.
Rada te imam,
tvoja Katie
Ko sem s torbo na rami zapirala vhodna vrata, sem mislila na mamo in očeta in vse lepe trenutke ki smo jih preživeli skupaj kot družina. Vendar sem morala pohiteti, saj me je Alex čakal zamujala sem že deset minut. Stekla sem čez Dawleyeve ulice do parka, ter tam zagledala Alexa, ki se je živčno prestopal. Ko me je zagledal, se je sprostil.
»Oprosti. Zamudila sem se s pismom.« Sem mu razložila zamudo, on pa je le pokimal in mi pomignil, da odideva globlje v gozd. Tam mi je razložil.
»Potovala bova peš. No, skoraj. Spremenil se bom v volkodlaka in ti boš sedela na mojem hrbtu.
»Se lahko spremeniš v volkodlaka tudi ko ni polne lune?« Sem ga presenečeno vprašala.
»Le če imaš amulet Mesečnega volka.« Mi je razložil Alex. »Je najbolj dragocena stvar v svetu volkodlakov.« Ob tem je izza srajce potegnil prečudovit amulet z volkodlakom ki sedi na luni.
»Vidim, da ti je všeč.« Je rekel Alex. Pokimala sem. »Mimogrede,« je dodal, »Črno-vijolična ti bolj pristaja.« Pokazal je na moje lase.
»Se strinjam.« Sem mu odgovorila. »Torej, kakšen je načrt?«
»Načrt je v glavnem priti do tropa in se dogovoriti za sprejem naju obeh. Se strinjaš?« Je razložil.
»Kakšen pa je trop?« Sem ga vprašala.
»No, sestavlja ga do deset volkodlakov, ki skupaj živijo in lovijo in podobno. Večinoma si v tropu z vrstniki, še posebej če nisi bil rojen kot volkodlak.« Mi je razložil.
»Pa si bil ti rojen kot volkodlak?« Sem ga vprašala.
»No, … zapleteno je. Sem nekako izobčenec. Moj oče je volkodlak, mama pa ne. Mama me je zapustila očetu, ker me ni mogla imeti, oče pa me je vrgel iz tropa, takoj ko sem bil star zadosti, da preživim sam. to je recimo pri petih letih. Njegova družina ni nikoli sprejemala mešane krvi. Zato sem sam. No, ne čisto sam. Imam trop vrstnikov in odkar sem spoznal tebe, je svet veliko lepši.« Je povedal. Namenila sem mu svoj nikoli-ne-bova-skupaj-in -ti-to-veš pogled, on pa mi je vrnil njegov nikoli-ne-reci-nikoli pogled. Nato sva se odpravila.
Vzela sem vse najine torbe, Alex pa je začel svojo preobrazbo. Amulet je stisnil v roki, da so mu členki pobledeli, napenjal je vse mišice svojega telesa. Nenadoma se je začel spreminjati. Oblika glave se je – na videz boleče – spremenila. Dlani in stopala so se spremenila v velike tace. V nekem trenutku je pred mano stal Alex, v drugem trenutku pa … No, Alex, vendar kot volkodlak.
»Splezaj name. In ne pozabi vseh torb.« Je rekel v obliki pasjega laježa, vendar sem ga razumela. Pokimala sem, pograbila torbe in splezala na njegov velik hrbet. To ni bil preveč lahek podvig, saj so bile torbe težke, njegov hrbet pa visok, saj je bil sam velik. Vseeno mi je na koncu le uspelo, uspešno sem splezala na Alexov hrbet, z vsemi torbami vred.
»Trdno se drži.« Mi je še rekel, preden sva šla. »Ker bo šlo precej hitro.« Nato je stekel. Sprva me je skoraj odpihnilo, vendar sem se navadila. Moji rjavo pobarvani lasje so mi plapolali v vetru. Paziti sem morala, da mi ne odpihne torb, vendar je bil občutek kljub temu božanski. Veter mi je mršil lase in uživala sem, kot še nikoli, zato mi je bilo žal, ko se je Alex ustavil.
»Zavohal sem trop.« Je rekel. »Vendar so sledi že stare. Poskusil jim bom slediti, čeprav so že slabe. Sva pa lahko prepričana, da so šli v to smer.«
Pokimala sem. »Torej, greva za njimi?« Sem vprašala.
»Ja. Lahko poskusiva. In, mimogrede, če so ti te torbe težke, jih lahko nekako priveževa na moj hrbet.« Je še dodal. V enem od nahrbtnikov sem poiskala vrv in nekako povezala vse torbe, da so trdno stale na Alexovem volkodlačjem hrbtu. Še sama sem se povzpela na hrbet in ponovno je stekel. Sedaj sem se počutila veliko bolj svobodno, ker mi ni bilo treba skrbeti za vse te torbe. Res sem se lahko prepustila uživanju v hitrosti ki sva jo dosegala, in ni bila tako nizka. Držala sem se vrvi, da me ne bi odpihnilo s hrbta. Alex je vohal sledi tropa in tudi jaz sem jih. Očitno se mi je, odkar sem volkodlak zgodilo kar nekaj stvari: nova barva las in tatu, poleg tega bolje slišim, voham in hitreje tečem. Pa le ni s to volkodlačjo zadevo ves pekel. Počasi mi je celo postajalo vse skupaj všeč. In postajala sem utrujena. Iz svoje torbe sem izbrskala odejo ki sem jo vzela, ter se z njo zleknila na dirjajočem se hrbtu. Ni bilo strahu da bi padla, ker sem se privezala na vrvi, ki so držale torbe. Zaprla sem oči in utonila v globok spanec.
P.S.: Srečno novo letoooo!!!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Res meeeegaaaa:thumbsup::thumbsup::thumbsup: tale del je najboljši do zdaj!:blush: Res mi je všeč ta amulet Mesečnega volka:wink: Srečno novo leto tudi tebi:tada:
Dany
Dany
2
Hvala! Če ti je bil ta del všeč, potem ti bodo prihajajoči deli še bolj (SPOILER ALERT) stvari se bodo malce vrtele okrog amuleta ;)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
superrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr
srecnno tut tebbbb
srecnno tut tebbbb
2
RobausRaws
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Jessssssss!
Draga No Name!
Imam eno pripombo.
Zgodba je.....
Predobra!
Zakon, mega, super!
Nadarjena pisateljica:heartbeat:
Komaj čakam tudi na tvojo novo zgodbo:kissing_heart:
Res si super oseba! Zelo super za klepet:revolving_hearts:
Veselo in zdravo 2022!
Lp,
Gdč. Vsevednica :revolving_hearts:
Draga No Name!
Imam eno pripombo.
Zgodba je.....
Predobra!
Zakon, mega, super!
Nadarjena pisateljica:heartbeat:
Komaj čakam tudi na tvojo novo zgodbo:kissing_heart:
Res si super oseba! Zelo super za klepet:revolving_hearts:
Veselo in zdravo 2022!
Lp,
Gdč. Vsevednica :revolving_hearts:
2
Res ne veš, koliko mi vse te pohvale pomenijo, it's boosting my confidence real good and I love it ❤️
Hvala ti!
Hvala ti!
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
No Name, nimam pripomb na zgodbo. Morda si želiš kakšno kritiko, kakor sem prebrala v podkomentarju prejšnjega dela. :))
Ampak zgodba je popolna, zato nimam pripomb. Res si nadarjena pisateljica, pišeš neverjetne zgodbe in se že veselim tudi tvoje nove zgodbe :)).
Se že veselim novega dela Volkodlakinje, ta je bil zelo zanimiv. Od kje toliko navdiha?
Ampak zgodba je popolna, zato nimam pripomb. Res si nadarjena pisateljica, pišeš neverjetne zgodbe in se že veselim tudi tvoje nove zgodbe :)).
Se že veselim novega dela Volkodlakinje, ta je bil zelo zanimiv. Od kje toliko navdiha?
2
Res si želim kritik, ampak če jih nimaš, še toliko bolje ;)
Glede navdiha pa honestly ne vem, moji možgani delajo malce čudno XD niti ne razmišljam kaj pišem, samo prstom in domišljiji pustim prosto pot.
Aja in glede 'nove zgodbe', je žal ne bom objavljala na Pilu, jo pa objavljam na Wattu (username je na mojem profilu), tako da če jo kdo res želi spremljati, jo lahko tam.
Ly
Glede navdiha pa honestly ne vem, moji možgani delajo malce čudno XD niti ne razmišljam kaj pišem, samo prstom in domišljiji pustim prosto pot.
Aja in glede 'nove zgodbe', je žal ne bom objavljala na Pilu, jo pa objavljam na Wattu (username je na mojem profilu), tako da če jo kdo res želi spremljati, jo lahko tam.
Ly
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
kritikee
nimam jih
odlična zgodba upam da jih bo še veččč
nimam jih
odlična zgodba upam da jih bo še veččč
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Jejjjjjjjjjj končno nov del:grinning::grinning::grinning::grinning::hugging::hugging::hugging::hugging::kissing_closed_eyes::kissing_closed_eyes::kissing_closed_eyes::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart:!!!!!!!!!!!!
Zelo sem bila nestrpna:joy::joy::joy::joy:!!!
In še:
SREČNO NOVO LETO TUDI TEBI:kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart:!!!!!!!!!!!!!!!
lysm:kissing_heart::kissing_heart:!!
lp
Golmanka:stuck_out_tongue_winking_eye:
Zelo sem bila nestrpna:joy::joy::joy::joy:!!!
In še:
SREČNO NOVO LETO TUDI TEBI:kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart:!!!!!!!!!!!!!!!
lysm:kissing_heart::kissing_heart:!!
lp
Golmanka:stuck_out_tongue_winking_eye:
2
Hehe, res bi morala pogosteje objavljati, ampak je pa dolgo pričakovan del tudi bolj sladek ;)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
jst sm mkm death jst sm ti fouž v temmm redno pa ti si amejzing🥵🥳🥳:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
mene sammm mott k je PREKRATKOOOOO ker je tokk dobr in kr požiram tole tvoje pisanje
dragc pa :hugging::no_mouth::sunglasses::sunglasses:#brezbesednonamevsepohvale
lyy
zaspanka ki upa da ji se kaksen dan polepsas s takimi fulll hudimi zgodbami:thumbsup::thumbsup::thumbsup::raised_hands::clap::right_facing_fist::hand_splayed:
mene sammm mott k je PREKRATKOOOOO ker je tokk dobr in kr požiram tole tvoje pisanje
dragc pa :hugging::no_mouth::sunglasses::sunglasses:#brezbesednonamevsepohvale
lyy
zaspanka ki upa da ji se kaksen dan polepsas s takimi fulll hudimi zgodbami:thumbsup::thumbsup::thumbsup::raised_hands::clap::right_facing_fist::hand_splayed:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo dobra zgodba pohvalano:thumbsup::heart_eyes::sparkling_heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Sem edina, ki ima kritiko? Ti pišeš predobro. ;) Nebom presenečena, če se bom nekega dneva zvrnila s stola od navdušenja. Bo vredu kritika? Srečno novo leto tudi tebi (čeprav z malo zamude :)).
0
Moj odgovor:
Mika123
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
sooooooooooooooooooooooooooooo cute:hugging::hugging::kissing_heart::kissing_heart::heart_
OoOOoooo amari, kok je ta outfit lep:heart_eyes::sparkles::sparkling_heart:
Pa ...