~JOSH~


»Dobro…« je Josh začel potem pa obmolknil, ko je zagledal prizor, ki ga na prvi šolski dan ni pričakoval. Dekle, oblečeno v črno je čepelo na Kyleru in se mu nasmihalo. Njena ustnica je bila krvava in njemu je iz nosa tekla kri. Besneče je strmel vanjo in poskušal vstati. Pa ni mogel. Mala je namreč sedela na njem in mu močne roke zvijala pod čudnim kotom medtem, ko ga je z nogami ukleščila v neprebojen prijem. Bila je strokovnjakinja. To je bilo zagotovo. Vsi opazovalci so samo strmeli in niso vedeli kaj bi. Še preden bi se lahko kaj zgodilo se je pognal proti njima in dekle v enem samem potegu, potegnil s prijatelja ter je ukleščil ob svoje telo. Jezno se je upirala, ampak tokrat jo je on držal in uporabljal neprebojne prijeme. Kyler je jezno vstal in ji pljunil naravnost v obraz. Sploh se ni spačila. Samo z jezikom je potegnila po pljunku in ga pogoltnila. »Dajta mir,« je Josh trdo ukazal in jo stisnil še bolj k sebi. Zasmejala se je in se nehala upirati v njegovem prijemu. »Kaj se je zgodilo, Kyler?« je Josh vprašal prijatelja. »Ta mala Molly je prišla v razred in sedla na moje mesto. Seveda sem ji rekel naj gre dol in ker ni želela, sem jo potegnil stol izpod riti. In ona me je napadla.« »In rekel mi je cipa,« je dopolnila Molly in si obliznila krvavo ustnico. »Si nova?« je vprašal v njene lase in jezno je siknila, da je. »Tako bomo naredili…«

Ko je učiteljica za matematiko vstopila v razred je bilo vse v najlepšem redu. Molly Cooper je sedela v drugi vrsti zraven Josha, ki jo je pozorno motril, na njeno veliko nejevoljo. Nič več ni bilo sledi o krvi na obrazih dveh pretepačev. Ni bilo ne duha ali sluha o pretepu. Nihče sploh ni upal načeti te teme. Vsi so se namreč bali kaj bi lahko storil Kyler iz jeze, da ga je premagala punca, ki je velika meter šestdeset.

»Dobro jutro, učenci,« se je nasmehnila gospa O' Neal in pogledala svoje učence. Ko je opazila Molly se je nasmehnila še širše. »Ti si pa nova, ne? Molly Cooper, ne?« Molly je zraven Josha pokimala in trdo stiskala ustnice. »Super. Kaj, ko bi vstala in nam povedala kaj o sebi?« je poskusila učiteljica in se ji prijazno nasmehnila. Josh je zraven Molly mirno opazoval situacijo in upal, da bo ta Molly Cooper privolila. Zelo ga je namreč zanimalo kaj več o tej mali punci, ki je premagala Kylera. »Ne hvala,« je ta odvrnila in šele zdaj je Josh ugotovil, da je bil njen glas globok in hripav. Ne takšne kot ga imajo najstnice in punce nasploh. »Daj no, ne bodi sramežljiva,« je poskusila gospa O' Neal. »Ne gre zato, da sem sramežljiva, gospa. Gre zato, da ne želim,« je pojasnila Molly in prebadala učiteljico s svojim jeznim pogledom. »Vseeno vstani,« je zdaj bolj ostro dejala učiteljica in Josh je upal, da se ne bo razjezila. Molly je izdihnila in vstala. On pa je s pogledom preletel ostale in na njihovih obrazih opazil iskreno radovednost. »Sem Molly Cooper,« je začela in Josh je svoje oči položil na njen rahlo zagorel obraz. »Z mamo sva se preselili sem pred enim mesecem. V prostem času rišem, igram kitaro in tekam. Včasih sem trenirala boks, vendar ga zdaj ne smem več,« je povedala in jezno sedla - očitno razočarana, da se je vdala in sploh spregovorila. Josh si ni mogel pomagati. Ta Molly ga je čisto prevezala. Strmel je vanjo in ni vedel kaj bi. »Nehaj buljiti,« je siknila vanj brez, da bi ga pogledala. Josh je stresel z glavo ter odvrnil pogled. »Zakaj ne smeš več trenirati boksa?« je vprašala učiteljica. »Ker sem bila prenevarna za sošolce,« se je sladko nasmehnila in s pogledom prebodla Kylera tako, da se je obrnila na stolu. *i*To pojasni marsikaj,*i* je pomislila Josh in si grizel ustnico. »Oh,« je osupnila učiteljica in pogledala po razredu. »Upam, da si boš našla tukaj prijatelje, gospodična Cooper. In glede na to, da sediš zraven našega zlatega Josha sklepam, da ti bo dobro,« se je nasmehnila gospa O' Neal. Josh je na sebi začutil pogled in se obrnil v smeri opazovalke. Molly ga je motrila s pogledom polnim prezira. »Zlati Josh?« je vprašala in v njenem glasu se je jasno slišal gnus. »Ja,« je odgovoril Josh in se ji priliznjeno nasmehnil. Zavila je z očmi in pogled osredotočila na učiteljico. Josh pa je le skomignil in se obrnil proti tabli. *i*To še bo zabavno,*i* se je nasmehnil in prisluhnil učiteljici, ki je že razlaga o snovi, ki jo bodo predelali to leto.

Ko je prišel čas za odmor je bil Josh že popolnoma umirjen in suveren glede Molly. Na njegovo veliko presenečenje ga je pustila čisto pri miru celo prvo uro, vendar se je njegov sum, da se je sprijaznila z njim izkazal za napačnega, ko je pri drugi uri sedla stran od njega na prazno mizo in se ni zmenila za nobenega od radovednih pogledov. Josh si tega ni vzel k srcu in se je takoj posedel k svojemu običajnemu sosedu v šolski klopi – Evanu.

Josh je tako celo drugo uro debatiral s prijateljem – na mesto, da bi poslušal učiteljico, ki pa ga za to seveda ni okarala kot bi morala - in sploh ni opazil, da se je tudi Molly zapletla v pogovor. In to z Avery, njegovo najboljšo prijateljico in skorajda mlajšo sestro. Tako je bil zelo presenečen, ko sta se Molly in Avery posedli skupaj in sta celo malico in odmor zavzeto klepetali. Pustil ju je, da sta klepetali in se ni zmenil za Evana, Dylana in Maxa, ki so mu govorili naj gre do njiju in užaljeno zaigra, da želi, da Avery sedi z njimi. Seveda Josh tega ni naredil. Bil je srečen za prijateljico, ki si je končno našla družbo, ki ni vsebovala fantov.

Avery Gomez je bila posebna. Večina ljudi je ni opisala s posebno, ampak z grdo ali nenormalno. No, nenormalna je res bila, vendar vsekakor ne grda. Imela je dolge rdečo oranžne lase, ki so bili po naravi skodrani, vendar si jih je Avery ravnala. Njen cel obraz je bil posejan s pegami, ki so jo strašno nervirale in je zato večina časa po svojem obrazu mazala centimetre pudra. Ko jo je Josh, zaradi tega oštel je prenehala in zdaj je le občasno namazala svoj resen obraz. Za razliko do Molly je bila visoka. Njeno telo je bilo močno in polno dobro na treniranih mišic, ki so jo delale še bolj resno kot je že bila.

Zdaj je nekaj zarotniško šepnila Molly, da se je ta zasmejala in Josh je ostrmel. Od dekleta kot je Molly ni pričakoval smeha. Kaj šele takšnega smeha. To ni bil smeh, ki bi ga pripisal punci z grobim glasom in ostrimi očmi. Njen smeh je bil kot melodija, ki se je nikoli ne naveličaš. Že res, da je bil globok, vendar mehak in topel. Josh se je spraševal kolikokrat se sploh nasmeji. *i*Najbrž ne pogosto*i*, je pomisli, ko je prestrašeno pogledala po jedilnici, če jo je kdo opazil. Ko so se njune oči srečale, je za trenutek začel verjeti v sorodne duše. Njene oči so se zožile, a jih ni umaknila. Josh je mislil, da ga bo pobralo. Poklonil ji je enega njegovih najlepših nasmeškov in odmaknil pogled. *i*Če je ona hladna, bom jaz ravno nasprotno,*i* si je mislil in zajel žlico zelenjavne juhe. Obliznil si je ustnice in se zasmejal prijateljevi šali.

Še celo kosilo je čutil njen žgoči pogled na sebi.

____________________________

Ahoj, hojla, hejla, hi, oj in aloha!

Kot ste nekateri mogoče opazili sem naredila nekaj kar običajno ne naredim. Zgodbe nisem objavila takrat, ko sem rekla, da bom. Upam, da mi ne zamerite! Preprosto nisem imela volje, da bi sploh pisala, kaj šele kaj objavila. Ja, tudi komentirala nisem. Če sem iskrena sem večino prostega časa čepela za računalnikom zatopljena v branje zgodbe na Wattpadu. Včeraj sem bila celo kregana, ker sem bila ob enajstih zvečer na računalniku (to je za moje starše nesprejemljivo, pa četudi berem).

Danes pa sem se vstala precej dobre volje in se odločila, da svojo rit pošteno zbrcam. In tako je tukaj komaj (!) četrti del Vročekrvne! Vem, da nekateri niste preveč navdušeni nad tem popolnim Joshem in, da vam je bolj všeč Molly, a vseeno upam, da boste vzljubila Josha. Vsaj malo. :wink:

Ta del posvečam *i*AlisonLouisi*i*! Hvala, ker si mi pisala na mail. Hvala, ker si me poslušala. Hvala, ker si odpisala. Hvala, ker si svetovala. In največji hvala, ker si razumela in sem se zaradi tega počutila veliko manj samo.

Zelo, zelo velik hvala tudi *i*Sladkorčku*i*, ker vedno napiše sladke komentarje,*i* Manon/moji vzornici*i*, ker ve kdo sem in je komentirala mojo zgodbo (OMB!), *i*muci Zajči*i*, ker ji je tako všeč Molly in ker srček obarva rdeče/roza,*i*GinnyCat*i* za komentar in *i*Blank*i* za ekstra dolg komentar!

Nič manj pa nisem hvaležna *i*ostalim bralcem*i*, ki srček vedno znova obarvajo rdeče/roza ali objavo sploh odprejo. Tega se nikoli ne bom naveličala! :wink:

IN.... če vam je bil ta del všeč vsaj približno, so kritike in pohvale vedno dobrodošle. In, če vas blazno zanima kaj si bom še namislila in koga vse bo še Molly prebutala, se lahko vedno naročite name in redno prenašate sporočila, da je JustLilly spet (!) nekaj objavila. :grin::wink:

Še malo pa bo šola, dragi moji, in upam, da se je veselite veliko več kot se je jaz.:joy::smirk:

xoxoxoxo, :kiss:
vaša Lilly