*pod*1. POGLAVJE*pod*
"Upokojeni tovarniški delavec v tovarni čistil, lepil je nalepke na embalaže, dokler ga niso zamenjali stroji. Vdovec, njegov edini sin se je preselil na Finsko, svojih treh vnukov sploh še ni videl," Jurij naplete zgodbo o plešastemu starcu, ki sedi za mizo v baru in odganja lačne golobe.
"Okej, zdaj pa jaz:
tale je učiteljica zgodovine na srednji strojniški šoli. V bistvu ji je čisto vseeno za njen poklic, zato se sploh ne potrudi in je učenci ne marajo. Njen bivši mož jo je prevaral z njeno sestro. Zdaj je tako zdolgočasena, da se cele dneve ukvarja samo s svojim vrtom, ki pa je brezhiben."
Jurij me pogleda in reče: "Spet sem zmagal. Ampak ne skrbi, saj oba veva, da sem nepremagljiv v tej igri."
Gleda me in se smeji. Pokažem mu jezik.
"Enkrat te bom sigurno premagala, ne bodi tako samozavesten. Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje."
Njegov ogromen nasmešek ni niti malo zbledel, mogoče se je še povečal.
Sediva na klopici, ki je porisana z grafiti in polepljena s čigumiji. Še vseeno pa je to najina klopica. Tja se nikoli nihče ne usede, zato sva si jo z Jurijem kar prisvojila. Nekoč, ko sva bila mlajša, sva se tudi podpisala nanjo, češ da bi se naju po smrti ljudje, ki bi videli podpisa, spominjali. Ko zdaj pomislim na to, se mi zdi blazno smešno.
Očitno Jurij opazi moj nasmeh, saj me vpraša: "Kaj pa se ti spet smejiš? A si se spet zasanjala?"
Jurij je moj najboljši - in edini - prijatelj. Ogromno časa preživiva skupaj, saj nihče od naju nima ničesar pametnejšega za delati. In ta čas zelo pogosto preživljava prav tukaj.
"A bi sladoled?" tišino prekine Jurij.
"Ja, kdaj pa ne bi sladoleda?" se zasmejim.
Vstaneva in se odpraviva čez most na sladoled. Glede okusov mi ni treba preveč razmišljati, saj vedno vzamem mango in pistacijo. Ko že zagledam staro sladoledarno, katere je najin obisk na tedenskem meniju, se Jurij ustavi.
"Jurij!" zakličem.
Ne dobim odgovora, saj se moj najboljši prijatelj samo zgrudi po tleh.
_______________________________
Prvo se zahvaljujem vsem, ki ste prebrali.
Tole je moja čisto prva zgodba, zato bom vesela vseh komentarjev, kaj vse bi lahko popravila.
Hvala<3