Hiška je bila res neverjetna. Imela je celo kopalnico s tušem in straniščem! Z Alexom sva se temeljito umila, ter si končno po dolgem času umila zobe. Nato sva se dobro najedla, potem pa smo se vsi skupaj zbrali pred kaminom.
»Torej, dobrodošla Kate in Alex, dobrodošel nazaj.« Je rekel Jake.
»Žal bosta morala spati precej skupaj. Tule se vsi stiskamo na postelji, saj ni dosti prostora.
Pogledala sem Alexa in on me je pogledal nazaj. Enkrat sem pri njem že prespala, ampak sva bila pol metra narazen. Skomignila sem z rameni.
»Prav, meni ni problem.« Sem rekla in Alex tudi.
»Super! Sedaj pa vsak na svojo stran, punce pa na kup!« Je rekla Aria in spodila fante stran. K meni so sedle Aria, Sky in Kayla. Kayla je bila zelo tiha, ni kaj dosti govorila.
»Če je tole med vama nič, potem nisem volkodlakinja.« Je rekla Aria.
»Oh, dajte no!« Sem zastokala. »Seveda ni nič, saj je bil moj fant. Ampak …« Nisem želela omeniti tega z volkodlaki. Zadnja stvar ki sem si jo želela je bila, da jih užalim.
»To, da te je spremenil v volkodlakinjo, kajne?« Je rekla Sky.
Pogledala sem jo. »Kako veš?« Sem začudeno vprašala.
»Recimo, da preberem ljudi.« Mi je pojasnila, kar me je samo še bolj zmedlo. Nato pa je k nam pristopil Alex.
»Kate, govoriti morava.« Je rekel. Pogledala sem punce. »Takoj.« Je še dodal. Vstala sem in mu sledila. Poleg sem se še obrnila in zmedeno pogledala punce, vendar so bile še bolj zmedene kot jaz. Alex me je peljal na streho hiške, kjer sva lahko bila sama. »Kate … Če to povem Jaku, bi me ubil.«
Zaskrbljeno sem ga pogledala. »Kaj pa je?« Sem ga vprašala.
»Izgubil sem amulet Mesečnega volka. Medtem ko sva bežala. Nisem se sam preobrazil, amulet se mi je snel.« V očeh sem mu videla, da je obupan.
»Hej, ne skrbi. Našla ga bova.« Sem ga potolažila in objela. »In če ne želiš, da kdorkoli izve, pač ne bova nobenemu pogledala. Ampak vseeno mislim, da bi morala povedati. Vsi delamo napake.« Alex je sunkovito odkimal, ter trmasto vztrajal, da nobenemu ne poveva. Na koncu sem se vdala. Zlezla sva nazaj dol, ter se pridružila ostalim, ki so si pripovedovali grozljivke ob ognju. Kmalu zatem smo se vsi odpravili spat.
To, da sva spala čisto pri steni, nama ni prav nič olajšalo zadeve. Malce po polnoči sva se začela plaziti čez speča telesa, ter po dobre četrt ure varno pristala na tleh hiške. Alex je spustil lestev, ki je ob spustu zagnala veliko hrupa, ob katerim sva se zdrznila, ter s strahom ošvignila najine speče prijatelje. Za trenutek sem mislila, da sem zagledala gibanje, vendar se mi je verjetno samo zdelo. Oddahnila sem si, ko sem pristala na trdnih gozdnih tleh. Z Alexom sva stekla skozi noč. Takoj sem tudi ugotovila, da vidim veliko bolje v temi, kot pa sem prej. Očitno je to še ena stvar, ki jo imaš če si volkodlak.
Po desetih minutah teka sva se končno ustavila na mestu, kjer se je Alex preobrazil.
»Tukaj nekje bi moralo bi-…«
»Čakaj.« Sem ga šepetaje prekinila in oba sva tiho obstala. »Mislim, da sem slišala korake.« Sem odgovorila Alexovemu vprašujočemu pogledu. Oba sva se previdno razgledala po okolici, a nisva opazila ničesar sumljivega.
»Ali slišiš veliko bolje od mene, ali pa tako slabo, da imaš prisluhe.« Se je nasmehnil Alex. Počasi sva nadaljevala z iskanjem, a amuleta ni bilo nikjer. Skoraj sva že obupala z iskanjem, ko sem približno sto metrov naprej v travi zagledala nekaj svetlečega.
»Glej!« Sem rekla Alexu in stekla do svetlečega predmeta. Čisto lahko bi bil amulet Mesečnega volka!
»Ne, čakaj!« Je zaklical Alex. Ker je videl, da se ne bom ustavila, je stekel za mano. Kmalu sem bila nekaj metrov od amuleta, Alex pa nekaj metrov za mano. Stopila sem do predmeta in videla, da je res amulet. Pobrala sem ga, ravno, ko je Alex zavpil:
»Neee!!« Ter se vrgel za mano. Podrl me je na tla, vendar prepozno. Na naju se je spustila mreža, ter naju onesposobila. Zagledala sem lovca, ki je stopil izza drevesa. In še enega. In še enega. Počasi se jih je nabralo približno dvakrat toliko, kot jih je bilo prej.
»Zato so pa skupine!« Mi je jezno zasikal Alex. Brez besed so naju dvignili in ukleščili v jeklene prijeme. Upirala sem se, vendar mi je Alexov pogled govoril, naj se ne, saj bo samo še slabše.
V usta so nama zatlačili krpe. Po nekaj sekundah sem se počutila strašansko utrujeno in naslednji trenutek sem že utonila v globok spanec.
»Torej, dobrodošla Kate in Alex, dobrodošel nazaj.« Je rekel Jake.
»Žal bosta morala spati precej skupaj. Tule se vsi stiskamo na postelji, saj ni dosti prostora.
Pogledala sem Alexa in on me je pogledal nazaj. Enkrat sem pri njem že prespala, ampak sva bila pol metra narazen. Skomignila sem z rameni.
»Prav, meni ni problem.« Sem rekla in Alex tudi.
»Super! Sedaj pa vsak na svojo stran, punce pa na kup!« Je rekla Aria in spodila fante stran. K meni so sedle Aria, Sky in Kayla. Kayla je bila zelo tiha, ni kaj dosti govorila.
»Če je tole med vama nič, potem nisem volkodlakinja.« Je rekla Aria.
»Oh, dajte no!« Sem zastokala. »Seveda ni nič, saj je bil moj fant. Ampak …« Nisem želela omeniti tega z volkodlaki. Zadnja stvar ki sem si jo želela je bila, da jih užalim.
»To, da te je spremenil v volkodlakinjo, kajne?« Je rekla Sky.
Pogledala sem jo. »Kako veš?« Sem začudeno vprašala.
»Recimo, da preberem ljudi.« Mi je pojasnila, kar me je samo še bolj zmedlo. Nato pa je k nam pristopil Alex.
»Kate, govoriti morava.« Je rekel. Pogledala sem punce. »Takoj.« Je še dodal. Vstala sem in mu sledila. Poleg sem se še obrnila in zmedeno pogledala punce, vendar so bile še bolj zmedene kot jaz. Alex me je peljal na streho hiške, kjer sva lahko bila sama. »Kate … Če to povem Jaku, bi me ubil.«
Zaskrbljeno sem ga pogledala. »Kaj pa je?« Sem ga vprašala.
»Izgubil sem amulet Mesečnega volka. Medtem ko sva bežala. Nisem se sam preobrazil, amulet se mi je snel.« V očeh sem mu videla, da je obupan.
»Hej, ne skrbi. Našla ga bova.« Sem ga potolažila in objela. »In če ne želiš, da kdorkoli izve, pač ne bova nobenemu pogledala. Ampak vseeno mislim, da bi morala povedati. Vsi delamo napake.« Alex je sunkovito odkimal, ter trmasto vztrajal, da nobenemu ne poveva. Na koncu sem se vdala. Zlezla sva nazaj dol, ter se pridružila ostalim, ki so si pripovedovali grozljivke ob ognju. Kmalu zatem smo se vsi odpravili spat.
To, da sva spala čisto pri steni, nama ni prav nič olajšalo zadeve. Malce po polnoči sva se začela plaziti čez speča telesa, ter po dobre četrt ure varno pristala na tleh hiške. Alex je spustil lestev, ki je ob spustu zagnala veliko hrupa, ob katerim sva se zdrznila, ter s strahom ošvignila najine speče prijatelje. Za trenutek sem mislila, da sem zagledala gibanje, vendar se mi je verjetno samo zdelo. Oddahnila sem si, ko sem pristala na trdnih gozdnih tleh. Z Alexom sva stekla skozi noč. Takoj sem tudi ugotovila, da vidim veliko bolje v temi, kot pa sem prej. Očitno je to še ena stvar, ki jo imaš če si volkodlak.
Po desetih minutah teka sva se končno ustavila na mestu, kjer se je Alex preobrazil.
»Tukaj nekje bi moralo bi-…«
»Čakaj.« Sem ga šepetaje prekinila in oba sva tiho obstala. »Mislim, da sem slišala korake.« Sem odgovorila Alexovemu vprašujočemu pogledu. Oba sva se previdno razgledala po okolici, a nisva opazila ničesar sumljivega.
»Ali slišiš veliko bolje od mene, ali pa tako slabo, da imaš prisluhe.« Se je nasmehnil Alex. Počasi sva nadaljevala z iskanjem, a amuleta ni bilo nikjer. Skoraj sva že obupala z iskanjem, ko sem približno sto metrov naprej v travi zagledala nekaj svetlečega.
»Glej!« Sem rekla Alexu in stekla do svetlečega predmeta. Čisto lahko bi bil amulet Mesečnega volka!
»Ne, čakaj!« Je zaklical Alex. Ker je videl, da se ne bom ustavila, je stekel za mano. Kmalu sem bila nekaj metrov od amuleta, Alex pa nekaj metrov za mano. Stopila sem do predmeta in videla, da je res amulet. Pobrala sem ga, ravno, ko je Alex zavpil:
»Neee!!« Ter se vrgel za mano. Podrl me je na tla, vendar prepozno. Na naju se je spustila mreža, ter naju onesposobila. Zagledala sem lovca, ki je stopil izza drevesa. In še enega. In še enega. Počasi se jih je nabralo približno dvakrat toliko, kot jih je bilo prej.
»Zato so pa skupine!« Mi je jezno zasikal Alex. Brez besed so naju dvignili in ukleščili v jeklene prijeme. Upirala sem se, vendar mi je Alexov pogled govoril, naj se ne, saj bo samo še slabše.
V usta so nama zatlačili krpe. Po nekaj sekundah sem se počutila strašansko utrujeno in naslednji trenutek sem že utonila v globok spanec.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OMG!
Prosimmmmmm! Daj novi del! Jaz ne bom mogla spati! Ne mi delat tega! Upam, da se rešita! Upala sem, da se to ne bo zgodilo. NEE! Pa ravno zdaj, ko je bilo vse tako romantično!
Daj novi del! Prosimmmmmmmmmmmm
Obožujem zgodbo!
Največja oboževalka ever,
JustLilly
Prosimmmmmm! Daj novi del! Jaz ne bom mogla spati! Ne mi delat tega! Upam, da se rešita! Upala sem, da se to ne bo zgodilo. NEE! Pa ravno zdaj, ko je bilo vse tako romantično!
Daj novi del! Prosimmmmmmmmmmmm
Obožujem zgodbo!
Največja oboževalka ever,
JustLilly
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super zgodba! KATE TI PA NEHAJ BITI TAKO TRMASTA! BODI ŽE Z ALEXOM VSI TI TO DOPOVEDUJEMO!!!! PROSIM!
Ps: upam da se rešita!!!
Ps: upam da se rešita!!!
2
I love book
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omggg, dej nov delll plisssss, to je tok amazing, ne morm opisat, full napeta zgodba:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
zakon!!!!! Kate ti pa KONČNO začenjaš dojemati, da sta si z Alexom usojena! Samo nehaj vsakič, ko narediš napredek riniti nazaj!!!
1
I love book
Ja, se strinjam!
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zanimivo! Res! Kaj je pa z nalogami?
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Noro!!!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OBOŽUJEM to zgodbo!!!:heart_eyes: Komaj čakam naslednji del. Aja, pa strinjam se z I love book, JustLilly in še ostalimi, ki mislijo, da morata biti Kate in Alex skupaj. RES MORATA BITI! A je mogoče Kate-in oče tudi volkodlak, ker je tudi odšel od doma? Še enkrat zgodba je večkot odlična in komaj čakam NASLEDNJI DEL!
P.S.: Tudi jaz upam, da se rešita.
P.S.: Tudi jaz upam, da se rešita.
0
Me
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
GROZNO JO OBOŽUJEM!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!11111
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
malo jo skrajšaj in pazi dan ne boš pozabiila na veliko začetnico in na . piko. Drugače pa mi je zgodba všeč
:slight_smile:
:slight_smile:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:slight_smile:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Odlično! Ful me zanima kaj se bo zgodilo!? Se bosta rešila!? Zgodba pa kot vedno Božanska!:sparkling_heart::ok_hand::ok_hand::ok_hand::ok_hand::ok_hand::ok_hand::ok_hand::ok_hand::ok_hand::ok_hand::thumbsup::thumbsup::thumbsup::thumbsup::thumbsup::thumbsup::thumbsup::clap::clap::clap::clap::clap:
0
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mešanica vsega možnega
Ojla,
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(312)
Srednje.
(192)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(52)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Sam tak likam!!!!:kissing_heart::heart_eyes::blush::wink::innocent::grin::relaxed:
Lp, ...