Tale del posvečam Hermioni Granger, ki je največja oboževalka te zgodbe:joy:(in je začela celo pisati scenarij te zgodbe). Her, rada te imam!!!! :kissing_heart::kissing_heart: Uživajte v branju!:heart::heart::heart::heart:
ALEX
Pri srcu me je stisnilo, ko je Kate vstopila v kočo, vendar sem se zadržal na mestu. Fynn je rekel, da vstopamo na dve minuti, zaradi varnosti. Sicer ne vem kje je tu trik, ampak sem ga moral ubogati.
Po dveh minutah je Fynn končno rekel: »Naslednji!« In planil sem k vratom ter v notranjost. Vame je butnil vonj po zatohlosti in zaradi prahu, ki se je nabral čez leta, sem kratko zakašljal. Čez nos sem si potegnil pulover, ki sem ga imel na sebi, da ne bi vdihoval prahu, ter se odpravil v temo. Zaslišal sem škripanje v zgornjem nadstropju, ter splezal po polovični lestvi v kotu, do vrha. Vendar zgoraj ni bilo nikogar. Namrščil sem se, ter se sprehodil po škripajočih tleh. pogled se mi je ustavil na nečem čudnem. Iz edinega, majhnega okroglega okenca na koncu sobe je lila dnevna svetloba, ki se je sredi sobe čudno lomila, da je ustvarila nekakšno svetlobno steno. Stopil sem do nje, ter začutil čudno silo, kot bi me nekaj vleklo noter. Kam noter? Ne vem. Razmišljal sem, kaj se je zgodilo s Kate, ter stopil do okna, to se pravi čez svetlobno steno, ki je nastajala zaradi čudnega lomljenja svetlobe. Vendar me je svetlobna stena potegnila vase. Mislil sem, da se bo vse začelo vrteti, da mi bo slabo, vendar ni bilo nič. Kate ni bilo nikjer, nenadoma pa sem zunaj zaslišal pok. Bil je odmevajoč in top pok, kot bi s ponvijo udaril ob glavo. Stekel sem ven, ter pri tem preskočil polomljeno lestev, vendar sem ugotovil, da ni več polomljena. Nisem se preveč oziral na to, spregledal sem tudi dejstvo, da prahu ni bilo nikjer več, hiša je bila pospravljena. Butnil sem skozi vrata na svež zrak, ter zagledal Kate ležati na tleh, poleg nje pa dva moška. Želel sem planiti k Kate, vendar sem se zadržal in se potuhnil. Moška sta bila ogromna, in proti njima nisem imel možnosti. Nenadoma pa sem se spomnil. Če se spremenim v volka… močno sem pomislil da odličen vid, sluh, voh, hitro in tiho premikanje,… in bil sem volk. Skočil sem iz koče na moška, ki sta presenečeno zazijala. Izza hrbta sta potegnila lovsko puško, vendar je presenečenje naredilo svoje. S čekani sem zagrizel v nogo enega od njiju, da je zavil od bolečine, ter se nezavesten zrušil. Nenadoma pa sem začutil pekočo bolečino v trebuhu, kot bi mi nekdo prerezal trebuh na pol. Obrnil sem se k drugemu moškemu, ki je v roki držal puško. Uperjeno v moj trebuh. Pogled mi je zdrsnil na strelno rano, ki mi jo je naredil. Kri je bila povsod in zmanjkovalo mi je moči. Še zadnjič sem šavsnil proti moškemu, ki je prestrašeno odskočil, pomagal drugemu vstati, ter zbežal. »Strahopetci…« Sem pomislil, nato pa se mi je stemnilo pred očmi. Nazadnje sem zagledal Kate, ki je nezavestna ležala na tleh.

Res mi je žal, ker je ta del krajši, vendar se tukaj stvari začnejo komplicirati:stuck_out_tongue_winking_eye: in želim da ostane napeto:joy::joy::sweat_smile: Če vam je bil všeč del, ga PROSIM lajkajte, komentirajte, kaj mislite da se je dogajalo (v tisti koči, z moškima,...). Hvala že vnaprej za vse odgovore!!!!