Spogledala sem se z Jakom. Bili smo izmučeni, žalostni, v šoku,… in imamo še en problem več. Trije od nas so ujeti v drugem času, ne vemo v katerem, ne vemo kako komunicirati z njimi. Najti moramo amulet preden ga lovci uničijo in s tem našo celotno vrsto. Rešiti moramo Justina, Alexa in Kate in jih vrniti v sedanjost, kar vključuje komuniciranje z njimi preko časa in iskanje nove časovne stene. Zavzdihnila sem, ter še tesneje stisnila Poppy, ki se je v solzah tresla na prašnih tleh koče.

JUSTIN
Stopil sem skozi steno in se znašel na drugi strani. Nič se ni zgodilo. Vendar ko sem se ozrl, nobenega ni bilo več tam, pa tudi podstrešje je bilo naenkrat veliko bolj urejeno. Znašel sem se v drugem času.
Stopil sem po – sedaj celih – stopnicah v pritličje, in skozi vrata ven, nakar sem na svoje presenečenje zagledal Kate ležati na tleh, poleg pa nezavestnega Alexa, v telesu volka. Stekel sem k njima, in opazil ogromno rano na Alexovem trebuhu. Najprej sem stresel Kate, da se je spravila k sebi, nato pa sem se posvetil Alexu. K sreči sem se doma naučil nekaj medicinskih trikov. Takoj sem videl, da ga je nekdo zadel z lovsko puško. Poznal sem take, imeli smo jih shranjene pod zemljo v ogromni orožarni. Vedel sem, da moram kroglo čimprej spraviti iz njegovega telesa. Če so ga zadeli lovci, je po vsej verjetnosti v krogli strup, ki ga lahko ubije. Zajel sem sapo, ter z roko pobrskal po rani.
»Kate?« Pogledala me je. »Obrni se stran, tole zna biti… ne prav lepo.« Pokimala je, in se obrnila stran, medtem pa sem s prsti zatipal kroglo in jo potegnil ven. Pobliže sem jo pogledal in z olajšanjem ugotovil, da je bila krogla navadna lovska, in ne zastrupljena. Torej moram Alexa le še zakrpati, on pa mora okrevati.

KATE
Odleglo mi je, ko se je pojavil Justin. Brez njega bi Alex po vsej verjetnosti umrl. Ko je Justin končal z improviziranim posegom, sem ga vprašala: »Kje smo? Nimam pojma kaj se dogaja.«
»V koči je bil časovni stroj. No, pravzaprav nekakšna časovna stena. Ne vemo v katerem času smo, vendar ostali pridejo za nami. Ugotoviti moramo datum in uro, nato pa… no, najti način da ti prideš do amuleta, ga vzeti in odnesti modrecu. Potem pa konec pustolovščine.« Mi je razložil, potem pa zamrmral, bolj sebi kot pa meni: »Kje pa se obirajo ostali?«
»Ali pa…« Sem začela. »Če ugotovimo da smo v preteklosti, lahko najdemo amulet! In ga potem samo prenesemo nazaj v naš čas.« Justin je odsotno pokimal, vstal ter stopil v kočo, meni pa je pogled zdrsnil na Alexa. Zakaj se še ni zbudil? Nenadoma pa je zastokal. Trznila sem, ter pohitela k njemu. »Alex?« Še vedno je bil v volčji obliki. »Spremeniti se moraš, v človeka.« Sem mu zašepetala, on pa je le še enkrat slabotno zastokal. »Prosim!« Sem ga rotila, in tresla. Pokimal je, nato pa napel vse moči in se začel počasi spreminjati. Na srečo je kmalu postal človek, vendar je Justin pritekel iz koče z zaskrbljenim obrazom.
»Stena je zaprta, ne moremo nazaj.« Je rekel in se sesedel. »Ujeti smo.«
»Ampak…« Sem bila presenečena. »Kaj se je zgodilo, zakaj se je stena zaprla?«
»Nekaj se je zgodilo v tistem času… nekaj, kaj je zaprlo steno, kar pa ni lahka naloga. Samo upamo lahko, da ni kdo umrl.« Mi je pojasnil, nato pa se zamišljeno zazrl v daljavo.

NOV DEEEEEL!! Lajkajte če vam je všeč, naročite se name če želite biti obveščeni o prihodnjih delih, in komentirajte kako se vam zdi <3 Vesela bom vseh lajkov, pa tudi odgovorila bom na vse komentarje.
Tisti ki ste v šoli, vso srečo, tisti ki pa smo še doma... uživajmo počitnice, dokler trajajo!
Lp, No Name