Zbudim se in pogledam okoli sebe. Svoje razmršene lase si počešem navzdol. Vstanem se in shodim do omare. Oblečem si siv pulover in trenirko. Lase si spnem v čop in se odpravim v kuhinjo kjer me pričakuje brat. Stopim do njega ter ga objamem. Vrne mi objem in se mi nasmehne. "Jutro." Na enkrat mama privihra v sobo. "Pridi Ronald v šolo te bom peljala, oče nima časa. Ti Evie, pa pojdi peš, malo moraš iti na zrak." Zavila sem z očmi. Včasih imam občutek kot, da se me hočejo izogibati. Sem res tako tečna? Ronald in mami sta odšla skozi vrata jaz pa za njima. Gledala sem Ronalda kako je odšel skozi vrata avta. Pomahala sem mu on pa me je le pogledal in vstopil skozi avto. Peš sem se odpravila do šole in opazovala drevesa, ki so bila vsa enaka. Hodila sem po blatu obuta pa sem bila v škornje. Začutila sem rahlo kapljico na zapestju in pogledala proti zraku. Kapljice dežja so nežno padale na tla po moji roki pa sem jih čutila vedno več. Začela sem teči proti šoli, ki je bila še pet minut stran. Mrzel veter je pihal vame in razmršil moje lase. V daljavi sem zagledala osebo, ki je tekla proti meni. Na sebi je imel črno jopico, črno kapo in velik sivi dežnik. Ker je imel kapo nisem videla njegovih las. Vstavil se je pred mano in lovil sapo.
p "Zdravo... vam lahko... kako...pomagam..." Je sopel. Nasmejala sem se in zavzdihnila. "Hvala, vendar ni treba." Odšla sem mimo njega in tekla naprej proti šoli. Ronald je zagotovo že v razredu 8.a. V daljavi sem zagledala veliko sivo stavbo, ki jo je močil dež. Pogledala sem svoja oblačila. Bila sem vsa mokra. Kako naj grem takšna v šolo? Veter je ponovno zapihal toda tokrat me je še bolj zazeblo. Od mraza sem se stresla in lovila sapo. Vstavila sem se pred šolo in hotela odpreti vrata. Roko sem stegnila prosti črni kjuki in jih porinila naprej. Stekla sem v garderobo kjer sem si obula modre copate. Ogledovala sem si garderobo. Povsod je vladala grozna tišina. Pred mano sem zagledala Cariso, ki me je v tišini opazovala.l"Carisa? Kaj delaš tukaj?" Carisa me je ignorirala in odšla iz garderobe. Sem jo prizadela? Še jaz sem stekla za njo in si ogledovala njen žalosten pogled."Kaj je narobe?" Gledala je v svoje noge in hodila naprej. Predala sem se in jo prehitela. Še ebkrat sem se ozrla nazaj. Gledala je naravnost v eno točko. In to v mene. Z jeznim in žalostnim obrazom. Spomnila sem se, da sva se s Cariso zmenili, da se dobiva pred poukom saj mi mora nekaj nujnega povedati. Stekla sem nazaj do nje."Oprosti Carisa... Zunaj je bil dež in..." Nisem več našla pravih besed. Carisa je le odprla vrata našega razreda na katerih je pisalo:
6.A
Stopila sem za Cariso in zagledala kako vsi sošolci že sedijo le midve s Cariso še ne. Na mizah so vsi imeli pripravljene šolske potrebščine za matematiko. Spomnila sem se, da imamo prvo uro matematiko. Zavila sem z očmi in opazila učiteljico kako išče po računalniku kdo manjka in kdo ne. "Je Carisa Bundle tukaj?" Carisa se je ravno vsedla in tiho rekla: "Ja."
"Kaj pa Evie Golly?" Vsedla sem se na stol. "Ja." Nisem videla kaj je bolj žalostno. To, da me prijateljica ignorira ali to, da me družina sovraži?





Ojlaaaaaa! Tole tukaj je moja nova zgodba! :laughing: Zeloooo bom vesela, če jo bo kdo spremljal, lajkav in komentiral. Lepo preživite počitnice tisti, ki jih imate, ostali pa veliko sreče v šoli.
Fg