Pisalnica
Ojla! Končno nov del.
ADINA
"Midve sva.... Jaz sem vila, Pika pa palčica. Ugotovili sva na najin 11. rojstni dan." Je rekla Amy. Bila sem šokirana. Ko sem povedala Is je ta rekla, da moramo iti.čim prej. Spakirale smo naj nujnejše stvari. Oziroma vse kar smo lahko nesle. Jaz sem vzela vodo, ki sem jo naročila v vse plastenke v hiši, hrano, ki sem jo našla, vsa oblačila, stvari za osebno higieno, telefon in veliko reči za zabavo. Zaradi moje in Isine moči, da lahko reči razširiva pa ostanejo na zunaj enako je bilo veliko lažje. Is je povedala, da se lahko tudi teleportirava na kratke razdalje, ker še nisva dovolj izučeni. Morava paziti, kadar kihava saj naju lahko ponesreči odnese kam. Ko smo se dobile na dogovorjenem mestu sva z Is uporabili možnost, ki jo imava za enkrat enkrat dnevno. Teleportiranje z nekom drugim. Jaz sem se teleportirala z Amy, Is pa s Piko. Ko smo bile vse nekje globoko v gozdu, kamor ljudje ne zahajajo smo najprej pogledale, kaj zmoreta Pika in Amy s svojimi močmi. Amy se je izučila s krili in je bila zelo hitra, Pika pa se je lahko zmanjšala na poljubno velikost. Tako smo ugotovile, da je najhitrejši način potovanja, da se Pika pomanjša in Amy z njo na hrbtu leti, jaz in Is pa se teleportirava. Tako smo potovale, dokler se v grmovju ni zaslišal pok. Gledale smo in gledale, a videle nič. Premaknile smo se za novih 50 m ko smo videle, da se grmovje premika. Pretvarjale smo se, da bo meni in Is zmanjkalo moči za teleportiranje in, da raje hodimo naprej. Ko smo nekaj časa hodile smo znova zaslišale šušljanje. Obrnile smo se in stekle v njegovi smeri. Bila sta dva, morda trije. Zaradi svetlobe nismo videle. Ampak zgodilo se je nekaj neverjetnega. Ker smo vse mahale z rokami zaradi teka se je Amy dlan enkrat ponesreči razprla. Iz njenih prstov so se pognale bršljanove vrvi in zvezale zasledovalca. Bili so trije. In to zelo znani trije. Vsaj dva. Dva mlada in en star. Starega nismo poznale a mlada smo. Bila sta..........................
Vem, da je ta del zelo kratek ampak nimam časa. Pišem tri zgodbe+ deljeno, pa še ogromno za šolo, pa blog in hapofan... Preprosto ne zmorem daljše. Moji možgani imajo še za tri strani idej ampak moje roke ne zmorejo.
ADINA
"Midve sva.... Jaz sem vila, Pika pa palčica. Ugotovili sva na najin 11. rojstni dan." Je rekla Amy. Bila sem šokirana. Ko sem povedala Is je ta rekla, da moramo iti.čim prej. Spakirale smo naj nujnejše stvari. Oziroma vse kar smo lahko nesle. Jaz sem vzela vodo, ki sem jo naročila v vse plastenke v hiši, hrano, ki sem jo našla, vsa oblačila, stvari za osebno higieno, telefon in veliko reči za zabavo. Zaradi moje in Isine moči, da lahko reči razširiva pa ostanejo na zunaj enako je bilo veliko lažje. Is je povedala, da se lahko tudi teleportirava na kratke razdalje, ker še nisva dovolj izučeni. Morava paziti, kadar kihava saj naju lahko ponesreči odnese kam. Ko smo se dobile na dogovorjenem mestu sva z Is uporabili možnost, ki jo imava za enkrat enkrat dnevno. Teleportiranje z nekom drugim. Jaz sem se teleportirala z Amy, Is pa s Piko. Ko smo bile vse nekje globoko v gozdu, kamor ljudje ne zahajajo smo najprej pogledale, kaj zmoreta Pika in Amy s svojimi močmi. Amy se je izučila s krili in je bila zelo hitra, Pika pa se je lahko zmanjšala na poljubno velikost. Tako smo ugotovile, da je najhitrejši način potovanja, da se Pika pomanjša in Amy z njo na hrbtu leti, jaz in Is pa se teleportirava. Tako smo potovale, dokler se v grmovju ni zaslišal pok. Gledale smo in gledale, a videle nič. Premaknile smo se za novih 50 m ko smo videle, da se grmovje premika. Pretvarjale smo se, da bo meni in Is zmanjkalo moči za teleportiranje in, da raje hodimo naprej. Ko smo nekaj časa hodile smo znova zaslišale šušljanje. Obrnile smo se in stekle v njegovi smeri. Bila sta dva, morda trije. Zaradi svetlobe nismo videle. Ampak zgodilo se je nekaj neverjetnega. Ker smo vse mahale z rokami zaradi teka se je Amy dlan enkrat ponesreči razprla. Iz njenih prstov so se pognale bršljanove vrvi in zvezale zasledovalca. Bili so trije. In to zelo znani trije. Vsaj dva. Dva mlada in en star. Starega nismo poznale a mlada smo. Bila sta..........................
Vem, da je ta del zelo kratek ampak nimam časa. Pišem tri zgodbe+ deljeno, pa še ogromno za šolo, pa blog in hapofan... Preprosto ne zmorem daljše. Moji možgani imajo še za tri strani idej ampak moje roke ne zmorejo.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Cool!:stuck_out_tongue_closed_eyes:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Superrr kot vedno! Nja kmalu pride ven naslednji del!
0
Moj odgovor:
volkulca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
osamljenost?
hej!
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(51)
Vesela šola me ne zanima.
(84)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(142)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(53)
