Oj! Prejšnja zgodba se mi je zbrisala in nimam nikjer osnutkov ali kaj takega /: Zdaj pa ju tukaj nova zgodba.
Zdravo!
Sem Inea Jones. Stara sem 6 let. Stanujem z mami in atijem v New York-u. Imam starejšega brata William-a. Star je 14. "Inea, pridi v kuhinjo!" me je enega jutra poklicala mami. "Tuakaj sem!" sem rekla, ko sem nerodno hodila po stopnicah. "Veš, tvoj oči je odšel" "Saj se bo vrnil" "Ne Inea, zapustil je ta svet" "Ampak, vrnil se bo!" "Inea, odšel je. V nebesa" "Mami, vse bo vredu, vrnil se bo!" "Inea, ljubica. Tvoj ati je...umrl" je izdavila in planila v jok. Takrat sem dojela. Ostala sem brez očeta. Ampak vrjela sem, da se bo vrnil. Natanko se spomnem, ko mi je rekel "Kamor koli bom šel, verjemi, da se bom vrnil, samo verjeti in si močno zaželeti moraš, da se vrnem. To, Inea je čarovnija. Nekaj v kar moraš vrjeti". Solze so mi stopile v oči. Od očeta mi je ostalo le čudno pisalo. Rekel je, da naj ga uporabim, ko bo pravi čas. Naj ga pametno uporabim. "Inea, ne joči. Tvoj oči, je imel pomembno nalogo, ne bi želel, da jočemo za njim" se mi je skrivnostno nasmehnila mama. Odšla sem po stopnicah gor. Pred bratovo sobo sem prisluhnila. Jokal je. Torej že ve. "Willli" sem prišla v sobo in objela brata. Oče je bil njehov zaupnik, najboljši prijatelj. "Inea, ne razumeš" je izdahnil in me objel.
"Otroka, pridita dol!" je zaklicala mama naslednjega dne. "Pridita z mano" je rekla in nama podala dežne plašče. Odšli smo v avto. "Kam gremo?" sem vprašala."Inea-" "Boš videla" je rekla mama. William je želel nekaj reči, ampak ga je prekinila. Zakaj vse izvem zadnja! Pa kaj, če imam 6 let! V žepu sem skrbno stiskala nekakšno pisalo od očeta. Mama je ustavila avto lred veliko sivo-belo stavbo. Odprla mi je vrata in me primila v naročje. Potrkala je na velika hrastova vrata."Dober dan gospa" se ji je priklonil nek moški in nas spustil naprej. Odšli smo po zavitih stopnicah in se ustavili pred snežnobelimi vrati. "Naprej!" je nekdo zaklicam znotraj. "Dober dan gospa Jones" "Kako ste vedeli, da je nekdo pred vrati?" je vprašal William.
"Kamere" se je nasmehnila sivolasa gospa. "Z vami sen govorila po telefonu, torej. Bo šlo?" "Seveda bo" "Torej, otroka? Lahko malo počakata zunaj, potem pridem da se pogovorimo". William me je odnesel ven. "Inea. Ločli naju bojo. Mama ne zdrži skrbeti za oba. V sirotišnico naju bojo poslali. V različni sirotišnici" me je gledal brat v oči, v upanju da bom razumela. "William, ti lahko poskrbiš zase. Zbeži" sem rekla in ga nežno primila za obraz. "Inea, ne morem te pustiti same" je rekel in me objel. "William pojdi. Vedno si bil moj junak, in moj vzornik. Zbeži, da rešiš sebe. In kmalu še svet." sem se mu nasmehnila. Besede so kar letele iz mene. "Hvala Inea. Srečno" je rekel ter odšel. Tekel je hitro in kmalu mi je izginil iz vidka. "Kje je William?!" je vrata odprla mama. "Ne vem" sem rekla. "Dobro veš!" je rekla in me primila za ovratnik. Postala je nasilna. "Gospa! Umirite se!" "Ne dokler mi ne pove!". Sivolasa gospa je klicala policijo. Kmalu sen zagledala opremljene može, ki so me rešili maminega prijema. Temnopolta policijstka me je odnesla v policijski avto in me odpeljala na policijsko postajo.
Lp, Elieen
LASSSM
*modra*#storybyelieen*modra*
Zdravo!
Sem Inea Jones. Stara sem 6 let. Stanujem z mami in atijem v New York-u. Imam starejšega brata William-a. Star je 14. "Inea, pridi v kuhinjo!" me je enega jutra poklicala mami. "Tuakaj sem!" sem rekla, ko sem nerodno hodila po stopnicah. "Veš, tvoj oči je odšel" "Saj se bo vrnil" "Ne Inea, zapustil je ta svet" "Ampak, vrnil se bo!" "Inea, odšel je. V nebesa" "Mami, vse bo vredu, vrnil se bo!" "Inea, ljubica. Tvoj ati je...umrl" je izdavila in planila v jok. Takrat sem dojela. Ostala sem brez očeta. Ampak vrjela sem, da se bo vrnil. Natanko se spomnem, ko mi je rekel "Kamor koli bom šel, verjemi, da se bom vrnil, samo verjeti in si močno zaželeti moraš, da se vrnem. To, Inea je čarovnija. Nekaj v kar moraš vrjeti". Solze so mi stopile v oči. Od očeta mi je ostalo le čudno pisalo. Rekel je, da naj ga uporabim, ko bo pravi čas. Naj ga pametno uporabim. "Inea, ne joči. Tvoj oči, je imel pomembno nalogo, ne bi želel, da jočemo za njim" se mi je skrivnostno nasmehnila mama. Odšla sem po stopnicah gor. Pred bratovo sobo sem prisluhnila. Jokal je. Torej že ve. "Willli" sem prišla v sobo in objela brata. Oče je bil njehov zaupnik, najboljši prijatelj. "Inea, ne razumeš" je izdahnil in me objel.
"Otroka, pridita dol!" je zaklicala mama naslednjega dne. "Pridita z mano" je rekla in nama podala dežne plašče. Odšli smo v avto. "Kam gremo?" sem vprašala."Inea-" "Boš videla" je rekla mama. William je želel nekaj reči, ampak ga je prekinila. Zakaj vse izvem zadnja! Pa kaj, če imam 6 let! V žepu sem skrbno stiskala nekakšno pisalo od očeta. Mama je ustavila avto lred veliko sivo-belo stavbo. Odprla mi je vrata in me primila v naročje. Potrkala je na velika hrastova vrata."Dober dan gospa" se ji je priklonil nek moški in nas spustil naprej. Odšli smo po zavitih stopnicah in se ustavili pred snežnobelimi vrati. "Naprej!" je nekdo zaklicam znotraj. "Dober dan gospa Jones" "Kako ste vedeli, da je nekdo pred vrati?" je vprašal William.
"Kamere" se je nasmehnila sivolasa gospa. "Z vami sen govorila po telefonu, torej. Bo šlo?" "Seveda bo" "Torej, otroka? Lahko malo počakata zunaj, potem pridem da se pogovorimo". William me je odnesel ven. "Inea. Ločli naju bojo. Mama ne zdrži skrbeti za oba. V sirotišnico naju bojo poslali. V različni sirotišnici" me je gledal brat v oči, v upanju da bom razumela. "William, ti lahko poskrbiš zase. Zbeži" sem rekla in ga nežno primila za obraz. "Inea, ne morem te pustiti same" je rekel in me objel. "William pojdi. Vedno si bil moj junak, in moj vzornik. Zbeži, da rešiš sebe. In kmalu še svet." sem se mu nasmehnila. Besede so kar letele iz mene. "Hvala Inea. Srečno" je rekel ter odšel. Tekel je hitro in kmalu mi je izginil iz vidka. "Kje je William?!" je vrata odprla mama. "Ne vem" sem rekla. "Dobro veš!" je rekla in me primila za ovratnik. Postala je nasilna. "Gospa! Umirite se!" "Ne dokler mi ne pove!". Sivolasa gospa je klicala policijo. Kmalu sen zagledala opremljene može, ki so me rešili maminega prijema. Temnopolta policijstka me je odnesla v policijski avto in me odpeljala na policijsko postajo.
Lp, Elieen
LASSSM
*modra*#storybyelieen*modra*
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super zgodba Elieen tudi ti imaš talent zdj pa te prosim da hitro napišeš nov del hvala ti
lysm.
lp. Eleven.
lysm.
lp. Eleven.
0
Eleven
Eleven
super se že veselim
tysm bye
tysm bye
Moj odgovor:
rožica
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
vse je slabo
Torej mam problem s staršema. Torej zame bi vsi rekl da sm ful srecna v zviljenu da mam ful fajne starse in da smo taka vesela družina. Ampak temu ni čist tko. Sj ne rečem kdaj se mamo res res fajn in takrt sm zlo srečna kdaj pa je vse slabo da mi gre cel dan na jok in zvečer se zjokam v pojstli. Torej mami včasih pije. Ima obdobje ko ne in takrat je super. Zdaj pa je spet obdobje ko skriva pijačo po sstanovanju in jaz sm že dost stara da vem kdaj je kaj pila ker se ji vidi po obnašanju. Sj ni grozno pijana mi pa to čisto nič ni všeč. Tud za očijem se vse večkrat kregata. Zdj je oči že 3 dni čist hladen in žalosten. Oba hočta to pred mano mal skrit ampak jima gre očitno bl slabo. Zdj je pa še oči najdu nek vin nekje skrit in je katastrofa. Prov otročja sta že. Recimo mami zameri in gre v sobo in ati skuha kosil in ona pol tega ne je in mi gre nasleden dan govort dda kaj zj on misl da je k je skuhal ta kosil. Pol mi zvecer ati rece bom naredu neki drudzga da ne bo presimpl da nav problemov in ja. In pač najbl slabo je to da je v hiši tok slb vibe da mi gre cel čs na jok. Vedno k se pogovarjata mi srce nabija da bo en znoru. Vem da se tud od drugih starši kregajo ampak vsi k jih js pozanm majo vsaj enga brata al pa sestro in to je pol mal lažje. Js sm pa edinka. PA še mami ma neke zdravstven težave in me je strah da ni kj narobe. Kaj nj ?? A nej se vmešam all nj rajš vse pustim prmir? A se še komu kj takega dgaja?
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(315)
Srednje.
(197)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(54)