ALINA


Ian me je presenetil. Nisem pričakovala pozitivnega mnenja glede svojih romanov. Kljub temu pa mi je postalo toplo pri srcu ob misli, da jih je prebral. Če bi le vedel, da ... da sem napisala zgodbo o njem, bi me najbrž izbrisal iz svojega življenja.
Po zajtrku sva se odpravila na ogled vinogradov. Odpeljala sva se s taksijem. Sedela sem poleg njega in se spraševala, kaj me še čaka. Bil je začetek dopusta in imela sem občutek, da se bo prej ali slej vse spremenilo v pekel. Nisem želela, da bi me odrival od sebe, vendar sem bila jaz tista, ki je jasno začrtala linijo med nama.
Vinograd je bil čudovit. Opazovala sem ljudi, ki so ga obrezovali in se pripravljali na jesensko trgatev. Počasi sem stopala ob Ianu, ki se je pogovarjal z vodjo vinograda. Nehote sem se dotikala njegove roke, ko sem medlo poslušala njun pogovor.
“Bi lahko vam in vaši prijateljici ponudil lansko vino?” je nenadoma vprašal, ko sva se ustavila pred majhno kočo, ki je bila na koncu vinograda.
“Lahko,” je pristal Ian.
Čeprav nisem dobro prenašala alkohola, sem sprejela kozarec vina, ki mi ga je ponudil moški. Naredila sem požirek. Kot nepoznavalki se mi je zdel naravnost odličen. Pravzaprav je bilo najboljše vino, kar sem jih kdaj poskusila.
“Odlično je,” sem rekla.
Ian me je premeril s svojimi modrimi očmi. Med nama je bilo nekaj neizgovorjenega, nekaj kar si nisem mogla pojasniti.
“Res je,” mi je pritrdil. Pogledal je vodjo vinograda, ki je zapiral buteljko. “Rad bi vzel dva litra, če bi šlo.”
“Vam dostavimo v hotel?” je vprašal.
“Ja,” je prikimal.
Pustil naju je sama, Ian pa se je ozrl k meni in mi ponudil roko. Sprejela sem jo in srknila še en požirek vina.
“Bi se sprehodila?” mi je postavil vprašanje. Ozrla sem se naokoli, nato pa prikimala. Čeprav nisem imela primerne obutve, me je misel, da bi se sprehodila med vinogradi, vznemirjala. Sploh pa ... Bila sem z Ianom. Kar je bilo najbolj pomembno, kajne? Dejstvo, da je ob meni in da je pripravljen na nekaj več z mano, me je prijetno vznemirjalo. Jasno mi je bilo, da ne bom preživela brez njega.
“Ja,” sem pritrdila.
Občutek, da sem pravkar pristala na nekaj novega, se je naselil, ko sva počasi stopala med vinogradih in se sproščeno pogovarjala drug z drugim.


6.


Še zdaj nisem verjela, da sedim na letalu in potujem na Karibske otoke. Bila sem presrečna, ker bom doživela nekaj novega. Nekaj, kar si nisem nikoli predstavljala. Skrivaj sem poškilila k Ianu, ki je v rokah držal telefon in tipkal po njem. Bila sem prepričana, da se samo pretvarja, da napeto tipka vanj.
Pogledala sem skozi okno in premaknila roko. Pri tem pa sem ponesreči se dotaknila Ianove. Začutila sem, kako je prijel mojo dlan in jo nežno stisnil. Kri mi je pognalo po žilah. Obrnila sem pogled k njemu in ugotovila, da me opazuje s svojimi modrimi očmi. Nehote sem pomislila na prejšnjo noč, ko sem ležala poleg njega in drhte trepetala vsakič, ko se me je ponesreči dotaknil. Moje življenje se pretvarja v neznosno nočno moro, ker sem nehote postavila zid, ki me je v tem trenutku obdajal in tega nisem smela še porušiti. Ne še. Morala sem se prepričati, da me ne bo prizadel.
“Napeta si,” je ugotovil.
Poskušala sem se sprostiti, vendar nisem mogla. Ob njegovih dotikih se je bilo težko sprostiti. Bila sem živčna samo, ko se me je dotaknil.
“Ja,” sem pritrdila.
“Zakaj? Zato, ker si z mano?” je izpustil mojo dlan, nato pa s svojo pobožal moje lice. Polastil se me je obup. Tako sem si želela ... Njega.

________________________________________________

hvala vsem, ki berete :)