Nisem prepoznala svojega glasu. Pravzaprav sem mislila, da sem si verjetno sposodila glas od nekoga drugega.
Stopil je korak k meni. Na obrazu ni več bilo sledu hladnega izraza, ki ga je imel v moji prisotnosti. Pravzaprav se mi je zdelo, da namerava nekaj, kar nisem znala razbrati z njegovega izraza na obrazu.
“Ne smeva se zadrževati,” je tiho rekel. Njegove besede so me presenetile, da sem obstala na mestu. “Nikki lahko pride.”
Nikki. Spet Nikki?! Prvič je normalno spregovoril z mano in on razmišlja o ženski, ki skače okoli njega? Prekleto!
“Zakaj?” sem vprašala.
Moje srce je divje razbijalo. Govoril je z mano. Ne sovraži me. Skoraj bi omedlela od vznemirjenja, vendar nisem smela tvegati. Čeprav sem si nerada priznala ... Imel je prav. Nikki se lahko pojavi vsak trenutek kot pes vohljač, ki išče težave.
“Samo ne govori,” je šepnil.
Naj ne govorim? Zakaj pa me potem poiskal?! Nisem vedela, kaj naj si sploh mislim o njegovem skrivnostnem obnašanju.
Premaknil se je, da je stal čisto blizu mene. Nato sem začutila njegovo dlan, ki je odmaknila moje lase z vratu. Otrpnila sem. Njegov dotik je v meni prebudil vse tisto, kar sem čutila do njega. V meni je zavrelo od strasti, ki sem jo občutila samo takrat, ko sem videla njega. Drobovje se mi je skrčilo od vznemirjenja, ko je drugo roko spretno ovil okoli mojega pasu in me potegnil k sebi, v svoj objem. In v naslednjem trenutku so se najine ustnice združile v poljub, kar me je tako presenetilo, da sem se komaj obdržala na nogah.
Moje srce je divje bilo od vznemirjenja, ki me je prevzelo. Počasi sem se prepustila njegovim pohlepnim ustnicam, ki so poglobile poljub. Z dlanmi sem se dotaknila njegovih ramen, njegov prijem okoli mojega pasu pa se je le okrepil. Z jezikom je grobo razmaknil moje ustnice in se srečal z mojim. V meni je tlelo od poželenja, ki me je prevzelo in želela sem si, da bi dobila več. Dobila vse tisto, kar sem si želela od njega.
Še vedno nisem verjela, da me ni izpustil iz svojega objema. Od vznemirjenja sem se pričela tresti in se prepuščala strasti, da me je pogoltnila vase. Hotela sem vse. In vse bom tudi dobila, sem si prisegla, ko sem okušala njegove mehke ustnice.
Ian se je počasi odmaknil od mene. Za trenutek so se njegove modre oči pomudile na mojem zmedenem obrazu, nato pa si je na ustnice priklical nasmešek. Nežen nasmešek, ki ga nisem še nikoli videla.
“Kaj ...” sem začela.
“Saj si si tega želela, kajne?” me je prekinil.
Še vedno zmedena sem samo pokimala v odgovor. Zakaj me je poljubil? Spraševala sem se, če se je le igral z mojimi čustvi.
“Čez dve uri v hiši,” mi je namignil. “Se bova kasneje pogovorila. Zdaj pa pojdi, da Nikki ne bo kaj posumila.”
“Ampak ...”
“Pojdi,” mi je segel v besedo. “Če ti je res toliko do mene, kot trdiš, potem boš šla nazaj na zabavo in dobila se bova v hiši. Čez dve uri.”
“Prav,” sem se vdala.
Stopila sem mimo njega in previdno stopala do dvorišča. Nisem vedela, kaj sploh čutim. Bila sem vesela, ker me je poljubil ... Po drugi strani pa ... Bila sem zaskrbljena. Mar se hoče samo igrati z mano in mojimi čustvi? Verjetno zato noče, da bi Nikki karkoli izvedela o tem. Domnevala sem, da se z njo ne bo razšel zaradi mene.
“Kje pa si bila?” me je vprašala Linda, ko sem prišla do nje in se ozirala za natakarjem, ki je nosil pijačo. Potrebovala sem nekaj krepkega.
“Ni pomembno,” sem zamrmrala.
Linda me je sumničavo premerila. Ni rekla ničesar in ni drezala naprej. Bila sem ji hvaležna, saj sem bila v tistem trenutku tako zmedena, da bi verjetno izrekla kakšno neumnost, ki je nikakor ne bi mogla preklicati.
“Si v redu?” me je nenadoma vprašala.
“Ja,” sem pokimala.
“Čudno. Se mi je zdelo, da je Ian nekam izginil,” je nenadoma pripomnila. Otrpnila sem. Opazila je. Prekleto.
Pogledala sem naokoli. Iana ni bilo na spregled. Odleglo mi je, saj sem še vedno na svojih ustnicah čutila njegove. Nisem verjela, da me je poljubil. Mar se bom prebudila in bom ugotovila, da sem slednje le sanjala.
Pa nisem. Čez dve uri se moram dobiti z njim v hiši. Le zakaj si je želel govoriti z menoj? Pogoltnila sem slino. Bila sem vznemirjena in misel, da bom bila popolnoma sama z njim, me je spravila v živčno razvalino.
“Saj se mi je zdelo!”
Obrnila sem se proti glasu, ki me je strupeno prebodel. Nemudoma sem ga prepoznala. Nikki je stala nekaj metrov stran od mene in me besno motrila. Oh, ne. Opazila me je. Ob besnem pogledu, ki mi ga je namenila, mi je postalo popolnoma jasno zakaj Ian noče, da bi ona karkoli posumila. Ni me marala. Dobesedno sovražila me je.
“Am ... Nikki, mene je povabila Linda,” sem tiho rekla. Hotela sem se obnašati dostojno, da ne bi pokvarila Lindine zabave.
“Seveda!!! Saj je tvoja prijateljica, psica!” je zakričala name, nato pa planila proti meni in v naslednjem trenutku me je pograbila za vrat, da sem ostala popolnoma brez sape. Poskušala sem se otepati, vendar je bil njen prijem premočen ...
Kozarec je padel iz mojih rok. Slišala sem razbito steklo, ki je treščilo na kamnita tla in se razbilo v tisoče koščkov.
“Nikki, ne,” sem uspela izdaviti, vendar v naslednjem trenutku se je besen prijem le še podvojil in zmanjkovalo mi je zraka. Nisem mogla dihati. Poskušala sem se boriti z njo, vendar je bila zame premočna. Začutila sem solze v svojih očeh. Me res tako sovraži? In mar me je zalotila z Ianom? Dvomila sem v slednje ...
Še vedno me je držalo za vrat, ko sem izgubila tla pod nogami in padla sem nazaj. Prijem ni popustil, ko sem pristala v vodi bazena.