Hejla!

Evo tale zgobica ima zaenkrat največ glasov zato se bom kar lotila objavljati.

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Tole dejansko poskušam povedati že ene stotič, ampak se vedno nekje zapletem. Tako. To sem jaz. Moje življenje, moji prijatelji in nenazadnje tudi moj fant. Ampak jaz nisem tiste vrste punca ki bi cele dneve preživela v nakupovalnih centrih, pred ekranom ali pa pred ogledalom s šminko v roki. Ni mi do tega. Ne nisem zmešana, to misel lahko kar odženeš iz svojih misli. Res je da včasih oblečem kakšno majico iz moškega oddelka, ampak zmešana pa nisem. Sem le malo univerzalna, ampak ne preveč. Biti univerzal je dobro. samo poglej kako je slavna naša človeška ribica ribica. Če prav vem je endemit, to je podobno kot univerzalen kos oblačila. To našo človeško ribico hodijo gledat ljudje s celega sveta. Še s Kitajske!


UČITELJICA: Učenci prosim ponovite še Azijo od lanskega leta, jutri bomo snov nadgradili. Za domačo nalogo pa rešite 3. nalogo na stani 115.
Učiteljica spet odpre usta, da bi še kaj rekla ampak jo prehiti šolski zvonec.Vsi hitro vstanejo in zdrvijo iz razreda, le jaz počasi pospravljam stvari. Življenje nima smisla če samo hitiš, treba ga je na polno uživati.
Pri vratih me že čaka Tomaž. Hvala bogu za njega, vedno me povsod počaka. Ozre so po hodiku in ko vidi da ni nikjer nobenega, me poljubi na čelo in me stisne v močan ljubeč objem.
" Hej sonček! Kako si?" me vpraša takoj ko stopim ven.
"Dobro pa ti?" odgovorim.
"Tut. Ma ej, dns je bla pa sitna una od gefe." reče. ( Prav nikoli ne govori slovnično ampak to me ne moti.)
Meni je Učiteljica od gegrafije zelo ušeč ampak danes pa je bila res malo nadležna. No ja vsak ima kdaj slab dan, ne vem kaj naj rečem zato se le zahihitam. V tišini greva s Tomažem do garderob nato pa še do avtobusne potaje. Tam pa naju že pričakajo Neli, Maj in Žak s svojim izzivanjem. Oh, kako so otročji.
"Glej, glej ženin in nevesta gresta!" takoj reče Maj.
" Ooooo, golobčka! Kako sta?" doda Neli.

Naenkrat me prešin. Saj res! Zdaj vem kaj je krivo za ta čuden občutek, ki me je spremljal cel dan.
Hitro se poslovim od prijateljev. Ko se že obrnem da bom šla, me nekdo pocuka za rokav. Saj res! Tomaž!
"Kam tako hitiš?" vpraša.
"Domol moram" hitro odgovorim.
"Že?" hitro vpraša. Preden uspem odgovorit še doda "S tabo grem!"



------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Evo tole bo to za danes. Vem da je bil tale del verjetno malo kratek, obljubim da bo naslednjič daljši. Vseeno pa upam, da ste v branju uživali.:heart:
Vesela bom vsakega kometarja, tudi kakšnega malo manj pozitivnega.Saj veste na napakah se učimo.:yum:


Do naslednjič,
Marc Marqez fan:yellow_heart: