hej, nov del<33

Moje življenje je bilo res pokvarjeno. Laura je bila dejansko edini človek, ki sem mu dejansko lahko zaupala. Nekako moje življenje nikoli več ne bo enako, kot je bilo preden je Laura umrla. Mami je vstopila v sobo in jaz sem si hitro obrisala solze.
"Lily, vem, da ti je zelo težko zdaj, ko Laure več ni a, ljubica moraš iti naprej z življenjem."
"Mami, ti ne razumeš. Lajf brez Laure več ne gre naprej!"
"Lily, razumem te, vem da ti je težko."
Objela sem mami in se končno vsaj malo bolje počutila. Cel dan sem bila v moji sobi, se jokala, mislila na vse najine lepe skupne trenutke, razmišljala o tem, da je bila najboljša bff na svetu in gledala najine slike. Ponoči, ob kakšnih 23.00 sem končno objokana zaspala. Sanjala sem o moji Lauri, kako sva šle skupaj na koncert Blackpink, kar sva si vedno najbolj želeli. Ko sem se zjutraj zbudila sem premišljevala o sanjah, nekako sem imela občutek, da se je to res zgodilo. Seveda sem vedela, da se ni. Laura in jaz sva bile najboljši duo na svetu. Ko sem prenehala premišljevati, sem se oblekla, umila zobe in šla na zajtrk. Vsi so me gledali nekako sočustevno, še moj mlajši bratec Tobia, ki je bil star komaj 4 leta, mi je rekel:
"Žal mi je, Lily."
"Hvala,"
sem mu odgovorila. Tobia me je res vedno razveselili. Vsedla sem se k mizi in razmišljala o vsem kar se je zgodilo včeraj. Poleg Laure sem imela samo še eno prijateljico Laro, ampak ona je živela v Sloveniji, jaz pa v Angliji. Z njo sva se spoznali na počitnicah v Grčiji.
Lahko sva si le pisali pa Vibru in se klicali. Stara je 14, tako kot jaz, ampak spoznali sva se, ko sva bili 11. Odločila sem se, da bom poklicala Laro.