*b*Peto poglavje*b*

Oba sta me čudno pogledala. Mai je rekel ,,Kaj zakaj ti?'' Gal pa je dodal ,,Spet misliš samo na sebe!'' ,,Gal ne moreš se tako pogovarjati z njo.'' V momentu nisem vedela kaj naj storim, zato sem se samo začela premikati naprej in hodila vedno hitreje. Poklicala sem Ano ter jo prosila če lahko pridem k njej. ,,Melani sej te imam rada ampak sem sredi nečesa pomembnega.'' Bila sem začudena. Kaj ima Ana za delat da je tako pomembno da to dela v soboto dopoldan. V tistem trenutku sem razumela, kaj mi je želela povedat. ,,Joj Ana, zakaj izkoristiš vsako priložnost ko tvojih staršev ni doma, da domov pripelješ fanta.'' ,,Kaj pa bi ti storila, gledala strop? Glej, res mi je žal ampak moram it. Te pokličem ko končam.'' In tako nisem vedela kaj naj naredim, zato sem hitro šla do avtobusne postaje in sedla na avtobus domov. Ko sem prišla domov sem začutila toplino svojega doma, ter kako sem se počutila varno. Bila sem vesela da živim sama saj sem vedno ko sem prišla domov imela mir. Sedla sem na rob svoje postelje, ter začela premišljevati, ali je bilo pametno, to kar sem storila, da sem kar odkorakala stran. Odločila sem se da pokličem Maia, da se mu opravičim. ,,Hej Melani, nisem si mislil da me boš po tem danes poklicala.'' ,,Ja, poslušaj, res mi je žal za to kar se je zgodilo, ter da sem samo odkorakala stran, res ni bilo prav kar sem storila.'' ,,Hej hej, je že vredu, nič ni narobe, samo da veš nisva se stepla ali karkoli podobnega, z obema je vse okej.'' ,,Okej, hvala da si mi to povedal.'' ,,Ni problema, me pa nekaj zelo zanima. V zvezi z tabo, Ano ter Galom.'' Za trenutek sem zmrznila, saj sem se spomnila, da Maiu Ane nisem nikoli omenila, in nisem vedela kako on ve zanjo. ,,Amm…?