Hej Metuljčki!
Kako ste? Če hoče kdo videti prejšnji del, naj gre pod moje objave.


14. 6. 2025, Piran
Dragi dnevnik,
sovražim bolnišnice. Pač sovražim jih. Ravno danes pa je bila ta trditev še potrjena. Preden sem naredila karkoli, sem napisala Nejcu sporočilo.
Jaz: Nejc se spomniš svojega vabila na zmenek? No ne bo zmenek ampak nekaj, da me zamotiš.
Zjutraj sem oblekla oblekico do kolen brez rokavov. Spodaj je bila modra, zgoraj pa bela. Z Lili zraven sebe, sem se odpeljala v Izolo, kjer sta bila tako Nik kot oče. Lili je na sovoznikovem sedežu glasno žvečila žvečilni gumi. Bili sva v največji gneči.
“Bi lahko žvečila tišje?!” sem rekla in jo grdo pogledala. Vprašujoče me je pogledala jaz pa sem le zavila z očmi. Komaj čakam na 24. junij. Pa ne zaradi konca šole ampak takrat bom končno polnoletna. Sama se bom lahko vozila kamorkoli, ne s polnoletnim sovoznikom, ki po možnosti žveči kot krava. Do bolnišnice je v avtu vladala neprijetna tišina.
“Za koga so tej piškoti?” me je vprašala na parkirišču.
“Za očeta in Nika,” sem odvrnila in ji vrečki iztrgala iz rok. Vstopili sva v bolnišnico in šli do sprejemnega pulta. Zanalašč sem bila že ob devetih zjutraj v bolnišnici, da ni bilo veliko ljudi. Zazrla sem se v snežno bele stene, ki so me že od malega strašile. Za pultom je bila prijazna ženska od včeraj.
“Katera soba je soba Nika Andreasa Pavliča?” sem vprašala s čimbolj prijaznim glasom.
“Žal mi je vendar gospodič Pavlič ne sprejema obiskov. Še posebej pa ne od svoje punce,” mi je rekla prav nič žalobno. Srepo sem se zastrmela vanjo in se spomnila ideje.
“Lili ali se mi je le zdelo, ali sem tam zagledala črno mačko z oranžnimi progami?” sem vprašala sestro, ji pomežiknila in prst usmerila proti drugem koncu hodnika.
“Saj to ni res! Pacientka na koncu hodnika je alergična na mačjo dlako! Hvala, da si mi povedala,” je rekla in se mi prijazno nasmehnila. Narejeno sem se ji nasmehnila. Tudi njo so že pokvarili. “Veronika! Kolikokrat ti moram še povedati, da svoje mačke ne vlači v to bolnišnico!” Ko je odhitela po hodniku sem se zazrla v seznam pacientov in videla, da je Nik v sobi 413. Stekla sem v shrambo, ki je bila zraven sprejemnega pulta za sabo pa potegnila Lili.
“Kako si vedela, da ima ta Veronika tako mačko?” me je vprašala Lili, medtem ko sva si nadevali lasulji.
“Stalno objavlja slike s svojo mačko na Instagramu,” sem ji odvrnila in jo porinila na hodnik. Z rdečimi lasmi je izgledala še bolj privlačna in to je dokazalo celo moško osebje te bolnišnice, mimo katerega sva šli. Soba 413 je bila čisto na koncu hodnika. Ko sem vstopila v sobo in za sabo zaprla vrata, sem si snela lasuljo in se zagledala v Nika, ki je bil prikovan z vsemi cevkami.
“Nik?” sem šepnila. Svoje modre oči je uperil vame.
“Lara?” je šepnil tudi on. “Rešila si me,” je še šepnil preden sem ga poljubila. To je bila najboljša stvar, ki se mi je zgodila v današnjem jutru. V roke sem mu dala piškote, ki sva jih spekla skupaj. Ob postelji sem v vrečo vrgla njegove umazane obleke. Položila sem mu tudi kovček s čistimi oblačili.
“Lara, pustiti me moraš.”
“Prav,” izpustila sem njegove roke. Nasmehnil se mi je.
“Nisem mislil tako.”
“Kako pa si mislil?”
“Tako, da rečeš, da nisva več skupaj.”
“Zakaj?”
“Ker so mi dnevi šteti.”
“Nik, ne zajebavaj se. Star si komaj 18.”
“Tako je rekel doktor.”
“Ti pa res vsemu verjameš,” sem rekla in prhnila.
“On je izučen zato.”
“Ja in? Vseeno je človek, ki se lahko zmoti.”
“Lara, pusti me prosim.”
“Če si tega tako zelo želiš, me pa ti pusti.”
“Ne.”
“Zakaj ne?”
“Ker nisi nič naredila narobe.” Zasmejala sem se.
“Ja sem, marsikaj. Nisem upoštevala prometnih pravil ...”
“Ja vendar to, da bi me rešila.”
“Lahko me okriviš tudi za kaj, kar sploh nisem naredila. Lahko me okriviš zato, da sem naredila slabo vreme, lahko me okriviš, da ...”
“Lara, ne hecaj se.”
“Potem me pa okrivi, ker sem si pisala s tvojim bratom.”
“Lara ...” Ni še dokončal stavka, ko je potrkalo na vrata.
“O šit.” Skočila sem pod posteljo, Nik pa je zaprl oči in ponavljal moje ime.
“Še vedno hrepeniš po njej?” je rekel doktor z raskavim glasom. Takrat je še nekdo potrkal.
“Naprej!” je odvrnil doktor in nekdo je vstopil.
“Doktor Breznik, tukaj ste. Pacient Novak Vas že čaka v operacijski sobi. Manca je rekla, da je Lara Lavrič poizkusila priti k Niku.”
“Hvala Tilen, kar pojdi. Za Nika pa je najboljša moja hčerka.” Vrata so se odprla in med živahnim klepetom sta odšla iz sobe skobacala sem se izpod postelja. Nik je zares zaspal Zato sem si ponovno nadela lasuljo in šla iz sobe. Šla sem do shrambe in bila spet Lara Lavrič. Tudi Lili se je preoblekla. Takrat ji je zazvonil telefon.
“Matevž, nimam časa. Če bi bil bolj razumljiv, bi razumel. Prav! Končala sva!” jezna je prekinila.
“Kako lahko fante tako hitro preboliš?”
“Veš, nobeden ni pravi zame. Vsi so ljubosumni. Mene pa zabava, ko rečem: `Končala sva!´” je rekla, jaz pa sem zavila z očmi in se ji nasmehnila. Šli sva do sprejemnega pulta.
“Obiskali bi najinega očeta Lana,” sem rekla.
“Drugo nadstropje, soba 207,” je rekla. Kako razmetane sobe imajo?
Vstopili sva v dvigalo in šli do očetove sobe. Ko sem odprla vrata, sem mu na posteljo položila piškote. Ta soba je bila identična Nikovi. Imela je bele stene, neke aparate, za katere nihče ne ve, zakaj so zares uporabni in omaro. V omaro sem mu zložila obleke in vzela umazana oblačila. Šele nato sem ga pozdravila.
“Pozdravljeni, oče!” sem ga pozdravila in se zazrla v svoje sandale.
“Kako si drzneš priti sem?!” me je nahrulil.
“Oče malo tiše, da ne boste zbudili svojega sostanovalca.”
“Briga me!”
“Tudi prav.”
“Izdala si družino in sedaj me gledaš, ko ležim na smrtni postelji!” Sedaj je pa tudi meni prekipelo.
“Nič nisem izdala družine! Le sledila sem svojim sanjam! Svetovalka in vsi so mi govorili, da je to dobro zame! Le ti in mami se nekaj pritožujeta nad mojimi talenti!” Jezna sem odšla s pokončno glavo ven iz te trapaste bolnišnice. Lili mi je nemo sledila. Do konca dneva sem žogo metala na koš na bližnjem igrišču.
Drži se,
Lara





Hvala vsem, ki ste ta del všečkali ali komentirali. Hvala tudi, če ste samo prebrali. Če hoče kdo, da ga obveščam, naj pove. Hvala moji fenici number 1. Če hoče biti kdofen number 2, naj napiše.
Zaenkrat obveščam:
-mogočepisateljica,
-Ribica,
-#Free Girl7
-Nixi25
-Grizalkaknjig
-Forever
-Tj232
-Artemida
Lysm
Heart