Zakleta soba
7
Mateja
hej tukaj je nea moja zgodba upam da vam bo všeč.
Nekega dne sva z očetom odšla v eno državo bila sem stara 8 let.Moj oče je bil pilot in mi je rekel greva malo pohajati in jaz sem bila seveda vsa srečna .Ko sva prišla v rugo državo sva nekje prespala bila je nevihta močna nevihta tako da nisva niti malo videla kje sva hodila sva od hiše do hiše in spraševala če je kje kakšen hotel in uganite kaj nobenega hotela ni bilo.Nato pa sva našla zelo temačen grad , ki naj bi tuki včasih živeli duhovi in krvava dekleta seveda jaz tega nisem verjela. Ko sva se z očetom namestila v sobe seveda sem jaz spala sama kakorkoli . Bila je nevihtna noč pihalo je tulilo čez vsak hodnik ,ker je prišel v moji sobi je bilo ogledalo in pa vaza .V vazi so bile črne vrtnice in spraševala sem se zakaj so črne ampka sem nazaj zaspala čez nekaj minut me je nekdo zbudil kot da bi me nekdo pravkar objel.Naslednjo jutro sem očeta vprašala oče ali si tudi ti kaj čutil ponoči in odogovoril je z ne. Potem je bila spet noč strašna noč in nekdo je potrkal na vrata mislila sem da je oče ampak ni bil on bila je ena deklica ki ni bila povsem normalna rekla je da je bila včasih ena od dedinj ni bilo tako kot je rekla šla je do ogledala se pogledala in ogledalo se je zlomilo in počilo na majhne delce nato je dobila navidezno krono ki je bila črna in imela špice . Nato sem vsa panično rekla sej ot ni res seveda je bilo res in nato sem z vso močjo na polno zakričala in ko je oče prišel v mojo sobo je rekel zakaj pa tako kričiš ura je 4 v jutro jaz pa vsa panična videla sem neko deklico .In tiste deklice ni bilo več ,ko je oče vstopil v mojo sobo je izginila . Kar naenkrat je izignila
tukaj je ena moja zgodba je izmišljena vesela bom komentarja ali pa pripombe . nadaljevanje bom še videla
Nekega dne sva z očetom odšla v eno državo bila sem stara 8 let.Moj oče je bil pilot in mi je rekel greva malo pohajati in jaz sem bila seveda vsa srečna .Ko sva prišla v rugo državo sva nekje prespala bila je nevihta močna nevihta tako da nisva niti malo videla kje sva hodila sva od hiše do hiše in spraševala če je kje kakšen hotel in uganite kaj nobenega hotela ni bilo.Nato pa sva našla zelo temačen grad , ki naj bi tuki včasih živeli duhovi in krvava dekleta seveda jaz tega nisem verjela. Ko sva se z očetom namestila v sobe seveda sem jaz spala sama kakorkoli . Bila je nevihtna noč pihalo je tulilo čez vsak hodnik ,ker je prišel v moji sobi je bilo ogledalo in pa vaza .V vazi so bile črne vrtnice in spraševala sem se zakaj so črne ampka sem nazaj zaspala čez nekaj minut me je nekdo zbudil kot da bi me nekdo pravkar objel.Naslednjo jutro sem očeta vprašala oče ali si tudi ti kaj čutil ponoči in odogovoril je z ne. Potem je bila spet noč strašna noč in nekdo je potrkal na vrata mislila sem da je oče ampak ni bil on bila je ena deklica ki ni bila povsem normalna rekla je da je bila včasih ena od dedinj ni bilo tako kot je rekla šla je do ogledala se pogledala in ogledalo se je zlomilo in počilo na majhne delce nato je dobila navidezno krono ki je bila črna in imela špice . Nato sem vsa panično rekla sej ot ni res seveda je bilo res in nato sem z vso močjo na polno zakričala in ko je oče prišel v mojo sobo je rekel zakaj pa tako kričiš ura je 4 v jutro jaz pa vsa panična videla sem neko deklico .In tiste deklice ni bilo več ,ko je oče vstopil v mojo sobo je izginila . Kar naenkrat je izignila
tukaj je ena moja zgodba je izmišljena vesela bom komentarja ali pa pripombe . nadaljevanje bom še videla
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
dobra zgodba:thumbsup::thumbsup:
3
Cooll girl 123
Tvoja zgodba rabi več slovnice oziroma (?!,.) Ločila...
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo mi je ušeč tvoja zgodba
Lp čokolada 123
Lp čokolada 123
1
čokolada 123
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Upam da boš še kakšno objavila saj je ta zgodba zelo zanimiva lepo bodi lp čokolada 123
1
čokolada 123
hej čokolada 123 seveda tvoja želja moj ukaz ne se ne malo te hecam lol. Mogoče bo že jutri 2 del te moje zgodbe . seveda pa bom nadaljevala mogla sem malo razmisliti tudi na čas. samo termin nisem napisala za prihajaoč 2 del.
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ok se že veselim
1
čokolada 123
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
da ne bo pomote to je 1. del pozabla sem dodat prosim če mi to ne zamerite pozabla sm
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zanimiva zgodba. Všeč mi je. Upam, da pride še naslednji del.:slight_smile:
lp.
lp.
2
seveda hvala ti jutri izide nov del te zgodbe in uoam da vam bo všeč ker bo jutri malo napet naprej pa ne povem to je pa mala skrivnost in hvala amari
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zanimiva zgodba. Všeč mi je. Upam, da pride še naslednji del.
lp
lp
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zanimiva zgodba. Všeč mi je. Upam, da pride še naslednji del.
lp
lp
1
Moj odgovor:
volkulca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
osamljenost?
hej!
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(52)
Vesela šola me ne zanima.
(84)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(143)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(54)






Pisalnica