(Moja nova zgodba. Če doseže vsaj en lajk bom pisala naprej!)

Nisem nič posebnega. Samo punca, ki bo en dan prvič stopila čez prag šole za čarovnike in čarovnice. Na kratko Bradavičarka. Sem Lucy Dragon. Stara sem 12, grem v prvi letnik in sem čarovnica. Moja starša sta Leonardo in Isabel Dragon. Najbolj čudna stvar na njiju je, da imata obadva na podlaketi še kar lep tattoo. Narisana je malo čudna kačasta reč z lobanjo. Že parkrat sem ju vprašala, kaj je to, pa sta mi odgovorila, da je to spomin na njuno poroko. Čeprav nevem kdo bi se na poroko spominjal, kot na dan smrti. Dedka in babice nisem nikdar poznala. Imam pa še mlajšega bratca Jacoba, ki gre v tretji razred in je zelo tečen. Pred tednom dni smo šli na nakup potrebščin. Dobila sem lesno sovo, ki sem ji dala ime Nimbus. Moja palica je narejena iz gabra in jedro iz kite zmajevega srca. Obožujem zmaje! Nekoč bom raziskovala zmaje in njihovo vedenje. Že zdaj jih preočujem s pomočjo Preroških novic in različnih knjig. To noč pa se je zgodilo nekaj strašnega. Začelo se je z močnim glavobolom. Mami mi je dala Lekadol a ni pomagalo. Okoli polnoči me je začela boleti podlaket. V glavi sem slišala glasove kot so: "Pridi, Lucy Dragon. Pridi!" ali "Postani ena izmed nas!" To me je zares prestrašilo. Ko so mi glasovi že kričali na uho sem zavpila. Kmalu je v sobo vskočila mami ter prižgala luč. Zlobni glasovi so potihnili in oglasil se je tisti nežni materinski glas: "Si dobro, ljubica?" "Glava me boli in ne moram spati," sem potožila a nisem hotela omeniti glasov. Mami mi je prinesla uspavalni napoj in kmalu sem od utrujenosti kar padla v posteljo. Zjutraj me je zbudila glasna budilka. Počasi sem vstala iz postelje in se oblekla. Kmalu smo odšli v London na peron devet in tri četrtine. Priznam, da sem se res malo prestrašila, ko smo stekli čez zid. Nato sem še objela atija in mami in voziček odpeljala na vlak. Ati mi je nato še nekaj hotel zavpiti in kazal je na svoj tattoo a so se vrata vlaka že zaprla. Gledala sem po kupejih in vsi so bili že zasedeni, le eden je bil prazen zato sem se vanj tudi namestila. Pobrskala sem po žepih in v njih našla pet bleščečih guldov. Oh, ati! Ravno sem brala knjigo Vse o ledenih zmajih, ko je v kupe pogledalo dekle. Takoj sem opazila njene modre oči. Opazila je mojo knjigo: "Uau! S seboj imam knjigo iz iste zbirke a te še nisem brala. Lahko pogledaš mojo o ognjenih zmajih." Te res še nisem brala zato sem ji pomignila naj prisede. Mimo je prišla tista gospa s sladkarijami. Kupili sva bogke vseh okusov ter jih med branjem okušali.