Klobuk se še ni nikoli tako močno zmotil! Vse se je začelo, ko nam je prfesorica McHudurra povedala o hišah na Bradavičarki: "Na Bradavičarki so štirje domovi. Gryfondom, Pihpuff, Drznvraan in Spolzgad. Domovi vam bodo nadomeščali dom in družino. Zato vas bo klobuk razvrstil." Ati mi je rekel, da so bili vsi moji družinski člani v Spolzgadu, in da bom zato tudi jaz. In smo šli po mnogih hodnikih v dvorano. Ta šola me je spominjala na labirint. Ustavili smo se pred velikimi vrati in vstopili v veliko dvorano. Strop je izgledal kot nočno nebo. Bilo je prelepo. Sveče so oddajale tisto lepo ognjeno svetlobo. V dvorani je stalo pet dolgih miz. Ena pa je bila prosta. Tisti, ki smo bili tu prvo leto smo se posedli za tisto. Na nečem podobnem odru so se nahajali vsi profesorji. In na stojalu je stal star raztrgan klobuk, za katerega sem takoj vedela, da se imenuje Klobuk izbruh. "Čas je za razvrščanje!" je zaklicala McHudurra. "Annie Velerit, vnukinja Nevilla Velerita." Na glavo ji je posadila klobuk in v trenutku je zaklical: "PIHPUFF!" Pri nekaterih se je bolj zavleklo, pri drugih je dom zaklical v trenutku. "Zakaj je pombno, čigav vnuk si?" sem zašepetala Grace, ki je sedela zraven mene. "Ker-" "Grace Granger-Weasley, vnukinja Rona Weasleya!" je takrat poklicala profesorica. Držala sem pesti in pri sebi govorila "Naj bo Spolzgad, naj bo Spolzgad," a je klobuk že zavpil "DRZNVRAAN!" Bila sem razočarana. Kako sem lahko mislila, da bo v Spolzgadu, če pa je tako pametna. Razvrščeni so bili še štirje. Nato pa je poklicala mene: "Lucy Dragon-Malfoy!" "Kaj?!" sem po nesreči naglas rekla. To je pomota! Ne pišem se Malfoy. Nekateri so si šepetali: "Ona bo Spolzgad, zagotovo." Hodila sem proti odru. Občutek sem imela, kot da so moje noge postale za sto kilogramov teže. Začela sem naglas dihati. Vsedla sem se na stol, ki je stal na odru, in McHudurra mi je na glavo posadila klobuk: "DRZNVRAAN!" KAJ?! mi je donelo v glavi. Vsedla sem se za mizo mojega doma. Grace me je vprašala: "Zakaj mi nisi povedala, da se pišeš Malfoy?" "Prisežem, da nisem vedela!" Noč je bila v novem domu grozljiva. Spet sem slišala glasove, a tu ni bilo mami, da bi jih pregnala. Opazila, sem da se je nekaj svetlega, vitkega, zelenkastega in dolgega splazilo pod vrati. Glasovi so postali glasnejši. Tista stvar pa je bila kača iz dima, če sem prav videla. Bližala se mi je. Hotela sem zakričati, a nisem morala. Ovila se je okoli mojega zapestja. Občutek sem imela, kot bi mi nekdo z ognjem žgal podlaket. Od boležin pa sem omedlela. Zbudila sem se zgodaj, kar ni bilo v moji navadi. Vsi so še spali. Pogledala sem mojo podlaket¸. Še vedno me je neznosno bolela in zagledala sem tatu kače s človeško lobanjo. To ne more spomin na poroko. Iz partljage sem vzela puder za kožo in premazala tatu. Pri zajtrku se je v Veliko dvorano vsulo sov in med njimi je bil tudi Nimbus. Prinesel mi je mamino pismo. Raztrgala sem kuverto in ven potegnila kos paragmenta. Na njem je s čudovitimi črkami pisalo...