..."Živjo Lexi" je naslednji dan pozdravila. Lexi jo je nekam zbegano pogledala. Vedela je, kaj hoče. Ampak... Še sama ni vedela, ali so govorice resnične... Noče ji delati dodatnih skrbi. Zato jo je raje odpeljala v knjižnico.
"Pridi Lexi! Ne smeva zamuditi!" je zaklicala Sarah. Hodila je hitro in odločno, Lexi pa je le s težavo hodila za njo. Sarah je bila neznansko vesela, da gre Lexi z njo v knjižnico. "Knjižnico poznam kot lasten žep" ji je zatrdila Lexi. Takoj bosta našli kar iščeta! Hmmm...kaj pravzaprav sploh iščeta? Sarah je bila neučakana, želela je le kakršenkoli podatek o njeni hiši. A kje bi ga našla? "Seveda naj ti bo jasno, da v knjižnici ni spisa o vseh hišah iz našega mesta" ji je v smehu rekla Lexi. "Če pač nič ne najdeta, je verjetno tisto le navaden mit. Ni resnično..." . Lexi se je na vse pretege trudila, da svoji prijateljici ne bi delala skrbi, čeprav še sama ni bila povsem prepričana v svoje besede. Prispeli sta do knjižnice. Brskali sta po policah, zmedeno, ker sploh nista vedeli, kaj naj iščeta in kje naj iščeta. Našli sta polico s starimi časopisi. "Poglej!" je vzkliknila Sarah, "Ta je iz davnega leta ,1950!". Sarah je s prsti drsela po policah, polnih prahu. Ko je prišla do letnice 1987 se je ustavila. Lexi jo je opazila. "Kaj je? Zakaj ta letnica? je bila radovedna. In tako ji je začela pripovedovati vse kar je našla in prebrala... Ko ji je Lexi obljubila, da bo molčala. Torej sta gledali in v letnici 1988 našli članek: Sirotišnica za ulične otroke propadla. Najprej ni bil članek nič pomembnega, dokler ni pod naslovom pisal naslov sirotišnice... Lexi je zakričala. Bila je popolnoma osupla. "Poglej Sarah!" je zaklicala. Sarah je gledala Lexi, časopis, naslov in spet Lexi. Ni razumela, kaj ji Lexi hoče povedati. Lexi je zakričala "Sarah! To je vendar tvoj hišni naslov!"
"Pridi Lexi! Ne smeva zamuditi!" je zaklicala Sarah. Hodila je hitro in odločno, Lexi pa je le s težavo hodila za njo. Sarah je bila neznansko vesela, da gre Lexi z njo v knjižnico. "Knjižnico poznam kot lasten žep" ji je zatrdila Lexi. Takoj bosta našli kar iščeta! Hmmm...kaj pravzaprav sploh iščeta? Sarah je bila neučakana, želela je le kakršenkoli podatek o njeni hiši. A kje bi ga našla? "Seveda naj ti bo jasno, da v knjižnici ni spisa o vseh hišah iz našega mesta" ji je v smehu rekla Lexi. "Če pač nič ne najdeta, je verjetno tisto le navaden mit. Ni resnično..." . Lexi se je na vse pretege trudila, da svoji prijateljici ne bi delala skrbi, čeprav še sama ni bila povsem prepričana v svoje besede. Prispeli sta do knjižnice. Brskali sta po policah, zmedeno, ker sploh nista vedeli, kaj naj iščeta in kje naj iščeta. Našli sta polico s starimi časopisi. "Poglej!" je vzkliknila Sarah, "Ta je iz davnega leta ,1950!". Sarah je s prsti drsela po policah, polnih prahu. Ko je prišla do letnice 1987 se je ustavila. Lexi jo je opazila. "Kaj je? Zakaj ta letnica? je bila radovedna. In tako ji je začela pripovedovati vse kar je našla in prebrala... Ko ji je Lexi obljubila, da bo molčala. Torej sta gledali in v letnici 1988 našli članek: Sirotišnica za ulične otroke propadla. Najprej ni bil članek nič pomembnega, dokler ni pod naslovom pisal naslov sirotišnice... Lexi je zakričala. Bila je popolnoma osupla. "Poglej Sarah!" je zaklicala. Sarah je gledala Lexi, časopis, naslov in spet Lexi. Ni razumela, kaj ji Lexi hoče povedati. Lexi je zakričala "Sarah! To je vendar tvoj hišni naslov!"
Moj odgovor:
Vsi mi pravijo:Ogabnost šole.
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
A sem ogabna, ker se ne brijem?
Hejla!
Jaz sem punca stara 14 let in se ne brijem. Meni se dlake zdijo normlne in jih zato ne odstranjujem. Doma mi pravijo, da me bodo podprli ne glede na vse. Oni so ress super. Jaz podpiram vse, ki se brijejo in vse, ki se ne brijejo. Res pa ne razumem mojih sošolcev in sošolk. Vsi mi dajejo grde vzdevke in me zmerjajo zaradi tega. Pravijo mi tudi, da nisem prava ženska, če si ne odstranjujem dlak. S slednjim se ne strinjam. Meni se dlake zdijo normalna stvar na telesu, zato se mi zdi, da to ne pomeni, da nisem ženska.Problem je tudi, da, zato nimam prijateljev.Zanima me:
A res nisem prava ženska, če si ne odstranjujem dlak?
A je problem v meniin bi se morala briti, čeprav meni to ni všeč?
A imajosošolci prav, ko mi pravijo, da sem ogabna?
Jaz sem punca stara 14 let in se ne brijem. Meni se dlake zdijo normlne in jih zato ne odstranjujem. Doma mi pravijo, da me bodo podprli ne glede na vse. Oni so ress super. Jaz podpiram vse, ki se brijejo in vse, ki se ne brijejo. Res pa ne razumem mojih sošolcev in sošolk. Vsi mi dajejo grde vzdevke in me zmerjajo zaradi tega. Pravijo mi tudi, da nisem prava ženska, če si ne odstranjujem dlak. S slednjim se ne strinjam. Meni se dlake zdijo normalna stvar na telesu, zato se mi zdi, da to ne pomeni, da nisem ženska.Problem je tudi, da, zato nimam prijateljev.Zanima me:
A res nisem prava ženska, če si ne odstranjujem dlak?
A je problem v meniin bi se morala briti, čeprav meni to ni všeč?
A imajosošolci prav, ko mi pravijo, da sem ogabna?
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.