Živjo :butterfly:
Hvala vsem, ki boste prebrali mojo zgodbo, jo všečkali ali komentirali. Moram pa omeniti CreativGirl:art:, ki je narisala tudi Emo.

Stekla sem dol in pogledala lokacijo izginotja Luke.
"Dobro Luka je izginil tukaj in tudi Miino lokacijo sem izgubila na istem mestu. Trapaste poceni ameriške baterije. Filip vzemi orožje," sem velela bratu. "Na zapuščen del mesta greva imenovan tudi Mania. Zala ti boš v štabu." Vzela sem najnujnejše orožje in skoraj poletela čez stopnice.
Ko sva prispela sva šla naravnost do kombija. Filip je vzel Lepilostrel123456789 in prilepil Bogomolko na tla. Šla sem v kombi. Bilo je temno in temečeno ter notri ni bilo žive duše. Zato sem Filipu zaklicala: "Na Vrt grem." In sem šla.
Ko sem prispela sem povedala geslo. Še kar ga ni spremenil. Videla sem Mio in Luko zvezana na istem stolu odvezala sem jiju in Luka je zamrmral nekaj podobnega: "Bom poklical očeta."
Ko smo prišli do Manie sem videla zvezanega Filipa in odvezano Bogomolko. Vzela sem spalne metke ter jih naložila v pištolo in vstrelila Bogomolko. Ko sem osvobodila tudi Filipa sem zaslišala sirene policijskega avtomobila. Vsi smo se nasmehnili.
Lep pozdrav,
Heart