"Pokaži mi telefon," je rekla Laura. "Kateri model je?!"
Laura je bila najzlobnejša šestošolka na šoli. Vsem je grozila, in ker je želela biti boljša od vseh skupaj na celi šoli, je dan za dnem silila druge učence da so ji povedali kje kupujejo oblačila, ki so ji všeč in podobno. Ker je Sarchy ravno dobila nov telefon, in je bil boljši od Laurinega... No, saj veste.
"Kaj te to briga," ji je odvrnila Sarchy.
"Lepo prosim?! Kaj sem zdaj slišala od tebe?!"
"Oprosti, no," se je začela ritensko umikati. "Huawe..."
"Laura, poberi se."
Bila je Anne.
"Anne!" Sarchy se je ni mogla bolj razveseliti.
"Imaš tudi ti nov telefon, Anica?" je Laura začela zbadati Anne. "Pokaži mi ga, da si ga ogledam."
"Saj ga nima," prikazala se je še Leanie. "In poberi se težit komu drugemu, dolgočasna si za znoret."
Laura se je samo namrdnila in odšla. Leanie si ni upala zbadati, saj je ta imela starejšega brata. Kadar je Laura zbadala Leanie, je ta takoj prišel. Enkrat, jo je zaradi tega že skupila.
Ko so se Sarchy, Anne in Leanie po pouku odpravljale domov, je Sarchy glodala skrb.
"Mislita, da bi morala učiteljem povedati za Lauro?" je vprašala.
"Pa že," ji je odvrnila Leanie. "Zaradi tega bi te še bolj zbadala."
"Leanie ima prav," se je strinjala Anne. "Ampak ko bo začela pretiravati se bomo že pogovorile."
"Pa saj to počnemo ravnokar," jo je začudeno pogledala Leanie.
"Dobro veš kaj mislim. In ne delaj se neumne."
Sarchy je bila prepričana, da je bil to eden najslabših tednov v njenem življenju. No, če odštejemo tistih nekaj dni, ko je dobila slabe ocene in se sprla z mamo... Je bil res slab teden.
Ko se je neke sobote Sarchy odpravljala na zajtrk, je ravno prišel poštar.
"Grem jaz," se je javila mama. "Oh, spet reklame in položnica in..."
Zazvonil je zvonec. To je bilo slišati grozno, saj je bil pokvarjen.
"Kdo je?" je vprašala mama.
Odprla je vrata. Pred vrati je stala zelo čudna ženska. Oblečena je bila v rožnat pončo iz čudnega materiala, hlače, ki so bile podobne ženskim športnim oprijetim hlačam, v bulerje iz neznanega usnja, na glavi pa je imela majhen damski klobuk. Vsa njena oblačila so bila rožnate barve, zato je izgledala kot bi jo nekaj ur namakali v rožnati akrilni barvi.
"Pozdravljeni, jaz sem gospa Adellayda," je povedala gospa. "Sem ravnateljica Zmajske Akademije in, em... Bi lahko odšli v dnevno sobo? Tam se rabimo marsikaj pogovoriti."