Ko so odprli vrata smo se z ostalimi učenci (tudi višjih letnikov) znašli v gromozanski sprejemnici okrašeni v baročnem slogu. Do nas je stopilo mlado dekle v svetlo zeleni večerni obleki: "Pozdravljeni! Učence od 2. letnika naprej prosim da greste v svoje učilnice, novinci pa z menoj v jedilnico." Ubogljivo smo se sprehodili za dekletom v naslednji prostor. V jedilnici je bil gromozanski samopostrežni bife, poln hrane iz vsega sveta a s Carino nisva preveč komplicirali ter se lotili kar dunajskih zrezkov s pomfritom.
Po kosilu so nas razdelili po različnih razredih glede na vrsto moči in sem bila zelo vesela da sem pristala poleg prijateljice. Poslali so nas v telovadnica, ki je bila polna čudnih priprav. Pred tribunami je stala miza za mizo pa trije sodniki, dve ženski in en moški.
Ena od učiteljic je bila simpatična svetlolasa profesorica zgodovine magije Kaya Spirit, ki nas je pričakala na vhodu, druga pa je bila gospa Scarlet Crow, ki se mi je zdela od nekje nenavadno znana, nosila je oprijeto črno obleko in sive lase je imela spete v figo, moški je bil profesor telovadbe gospod Charles Brown.
Ravnateljica stopi pred nas a nam ne reče nič, le premeri nas z očmi in se ustavi pri meni. Skozi nos kratko prhne zrak v znak posmeha in zamahne z roko in vsi se spremenijo v zmaje, no skoraj vsi, jaz sem bila edina, ki sem bila le polovično spremenjena. Ravnateljici ta prizor ji pričara nasmešek na obraz, med sošolci pa se vname debata. Od sramu bi se najraje pogreznila v tla.
S Carino sedeva na tribune "ne sekiraj se zaradi teh bedakov, ta sivolasa čarovnica sploh ne ve kaj zmoreš." Malce me je potolažila a je bila mogoče malce preglasna saj je njena tolažba prišla to Crowove. "No, pa poglejmo kaj tako neverjetnega zmore." Reče ravnateljica z neizmernim zadovoljstvom. Malce oklevam ter grem pred komisijo, publika pa posmehljivo navija. "Moč?" me vpraša prof. Kaya, "voda." Odgovorim s cmokom v grlu. Ravnateljica se nasmehne in reče "gospod Brown, prosim prinesite skrinjo.", Charles jo pogleda z debeli očmi in jecljaje kljubuje "A..am…pak, tega ne uporabljamo na treningih do 4. letnika." Gospa Scarlet ga pogleda globoko pogleda v oči in profesorju se oči obarvajo črno, ob tem se kar naježim ter takoj uboga in gre po kovinski sarkofag z lisicami v katerih se v trenutku znajdem jaz. "tvoja naloga je da nekako preživiš, ammm… ja, to je vse" reče ravnateljica ter zapre sarkofag.
Tema… to je vse kar sem v tem trenutku zaznavala in k…kk…aj je to? Voda! Sarkofag se polni z vodo, skušam se dvigniti a skrinja je pretesna, vsako sekundo je voda vedno višje. Stresam z glavo in hlastam za zrakom, postane vedno bolj zaspana in že mislim "to je to…" ko… Spet ta hladen občutek po žilah, a tokrat močnejši, nekako pokrčim roke in sprostim hlad ki ga čutim po svojih rokah, voda sunkovito bruhne in sarkofag eksplodira.
Tribune potihnejo, no razen Carine ki zakriči na polno grlo "UUUUUU! To Layla!!!" Premočena ravnateljica besno pokaže na Carino in ji ukaže "TI! SEM!" ona pa se sploh ne ustraši ampak zavije z očmi in gre pred komisijo. "Moč?", "ogenj" odgovori Carina profesorici. "Izpustite Kiterje!" ukaže ravnateljica. Iz stropa se usipljejo čeljusti z netopirjevimi krili, ki so hlastale proti Carini, strah me je bilo, da bi se ji kaj zgodilo a ona ni niti trznila temveč se je le nasmehnila in tlesknila z obema rokama, v trenutku je bila vsa v ognju. Komaj si trenil in vse prikazni so zoglenele ležale na tleh. "je to vse?" se nasmehne Carina komisiji. Še preden uspe ravnateljica odpreti usta jo gospodična Spirit prehiti "Odlično sta opravili punci, če želita lahko gresta na izlet po mestu a bodita nazaj do 15.00 na podelitvi urnikov.", "Hvala!" rečeva v en glas in zdrviva iz telovadnice.
_____________________________________________________________________________
Po trimesečni pavzi zopet nazaj. Upam, da del ni preveč nezanimiv, ker nočem preveč zgodbe izdati naenkrat. Če bo posreči pride danes še en del drugače pa jutri zjutraj. Prosim komentirajte kako se vam zdi!
Lp Bird Lover:slight_smile::upside_down: